Banka Slovenije bo od tega tedna imela le začasnega guvernerja, saj bo s četrtkom guvernerske naloge prevzel viceguverner Primož Dolenc, ki bo to delo opravljal do izvolitve Vasletovega naslednika ali naslednice. Odsotnost guvernerja s polnimi pooblastili je prinesla kup nepričakovanih težav: od dileme, ali namestnik, ki ga je pooblastil guverner, sploh lahko nadomešča šefa, ki se mu je že iztekel mandat; do tega, ali lahko Dolenc hkrati vodi Banko Slovenije in Svet Banke Slovenije, pa kako bo začasni šef Slovenijo lahko zastopal v Svetu ECB.
Vse to so zapleti, ki bi se jim lahko izognili, če ne bi predsednica države trmasto hotela demonstrirati … kdo ve kaj. Svojo moč? Svojo prav? Namesto tega je osramotila tako sebe kot svojega kandidata Antona Ropa, ko je vztrajal pri njegovi kandidaturi in ignorirala odločne signale vladajoče koalicije, da Rop nima podpore in da vladne stranke kot kandidatko preferirajo Sašo Jazbec.
Med razlogi, zakaj naj bi Pirc Musarjeva trmarila pri svojem kandidatu, je bila tudi nejevolja, da je koalicija javno povedala, koga hoče. Češ, izbor kandidata, ki bo predlagan poslancem je moja dolžnost in pravica. Kar sicer drži, a dober politik mora znati preceniti situacijo in se ji prilagoditi. Jazbečeva je imela zagotovljenih 50 poslanskih glasov, Rop jih je na glasovanju v DZ dobil komaj 24 – če bi Pirc Musarjeva premogla več politične spretnosti, ne bi rinila z glavo skozi zid in šla poniževat sebe in nekdanjega premierja, ki mu že skoraj 15 let politika »rihta« dobro plačane službe.
Zanimivo, predsednice ni omehčal niti podatek, da bi bila Saša Jazbec v primeru izvolitve celo edina ženska na guvernerskem položaju v vseh 20 državah evrskega območja.
Debakel z Ropovo kandidaturo je Pirc Musarjevo streznil le toliko, da ni predlagala novega kandidata, ki bi nato neizogibno znova pogorel na glasovanju v parlamentu. Namesto tega je napovedala, da ne bo ponovila razpisa za guvernerja, prav tako je povedala, da ne bo izbrala nikogar od prijavljenih na julijski razpis, kar pomeni, da je ponovno zavrnila Jazbečevo. Zanimivo, predsednice ni omehčal niti podatek, da bi bila Saša Jazbec v primeru izvolitve celo edina ženska na guvernerskem položaju v vseh 20 državah evrskega območja.
Da predsednica nima dobrih političnih instinktov je kmalu po guvernerski blamaži pokazala še s ponesrečenim imitiranjem ameriških predsednikov in njihovih nagovorov kongresu o stanju države. Nagovor, iz katerega želi očitno narediti tradicijo, je bila njena ideja, saj tega pred njo predsedniki države niso počeli. Zdi se, da bo tradicija umrla z njenim odhodom iz predsedniške palače, saj ne v letih 2023 in 2024 njena nastopa nista bila dobro sprejeta, za povrh pa se je z lanskim še dodatno osramotila, saj med njenim nastopom v dvorani DZ ni bilo ne poslancev SDS ne predstavnikov vlade, ki so sicer prišli v parlament, a so počakali pred dvorano, da je Pirc Musarjeva končala z govorom.
Soli na rano ji je nekaj dni kasneje nasul njen predhodnik Borut Pahor. »Dejstvo, da je govorila v prazni dvorani, kjer ni bilo vlade in opozicije, je z vidika njenega položaja v bistvu najslabše, kar se ji lahko zgodi,« je dejal o polomiji v državnem zboru. »Predsednik republike mora paziti, vsaj praviloma se mu mora to posrečit, če želi izvrševati svoj položaj, da na nek način predstavlja vse,« je poudaril v pogovoru na Radiu Slovenija.
Nato je Pahor svoji naslednici povedal še nekaj stvari, ki bi jih morda moral povedati že ob predaji položaja pred dvema letoma. Kdo ve, morda jih celo je, a v tem primeru jih je predsednica preslišala.
O vztrajanju pri kandidatih za pomembne funkcije, ki pa nimajo podpore v parlamentu, je Pahor dejal: »Predsednik seveda lahko vztraja pri svojih odločitvah, vendar če za to nima podpore v parlamentu, se mu lahko zgodi, da ne bo izvoljen kandidat za neko funkcijo, potem kandidat za drugo funkcijo in sčasoma se mu lahko dogaja, da bomo prišli v situacijo, ki ji rečemo institucionalni deficit. Funkcije, ki bi morale biti zasedene, voditeljski položaji institucij bodo ostali prazni.«
Poudaril je potrebo po javnih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin, saj mora biti javnosti jasno, zakaj nek kandidat na glasovanju ni dobil zadostne podpore. Pirc Musarjevo je posvaril tudi pred ustvarjanjem vtisa, da so v ozadju spori in izkazovanje moči. Če do tega pride, je bil jasen Pahor, »na koncu izgubljajo vsi, predsednica republike, predsednik vlade, pa tudi seveda DZ, saj bodo na koncu vsi morali razlagati, zakaj voditelji ali pa voditeljice institucij niso izvoljeni«.
V primeru neuspele Ropove kandidature je skušala predsednica krivdo zvaliti na stran vlade, a ne more se v nedogled pretvarjati, da za nastalo situacijo ni kriva predvsem sama. Predvsem zaradi nje ena ključnih institucij v državi še vedno nima šefa s polnimi pooblastili, rešitve pa morda še ne bomo kmalu dočakali. Od političarke s prevelikim egom in zdraharskim značajem lahko realno pričakujemo, da bo znova predlagala ime, ki bo na glasovanju v DZ pogorelo, nakar bo za godljo znova skušala okriviti vlado in koalicijo.
