Potem ko je papež Frančišek priporočil škofoma Antonu Stresu in Marjanu Turnšku, da se umakneta, se je dr. Stres odločil, da se bo vrnil k prvi ljubezni. »Moja prva ljubezen je, kot že veste, filozofija. Dolga leta sem poučeval filozofijo. Zdaj v letih škofovanja sem se od svoje prve ljubezni oddaljil, ljubezen se je ohladila, sedaj želim to ljubezen obnoviti, jo poglobiti, na novo ogreti,« je dejal za spletni portal. Z novim akademskim letom bo tako odšel, kot je dejal, v eno od akademskih središč Evrope, kjer bo preživel leto. Neuradno smo izvedeli, da odhaja v Francijo, medtem ko bo dr. Marjan Turnšek ostal v Sloveniji, kjer se bo umaknil v zasebno duhovniško življenje.
Do izvolitve novih nadškofov bosta funkcijo upravitelja obeh nadškofij imela Andrej Glavan in Stanislav Lipovšek, medtem pa so že zaokrožila imena potencialnih kandidatov. Iz Beograda se bo morda vrnil nadškof Hočevar, omenjajo se še duhovniki, ki so na dolžnosti v Argentini in Kanadi. Med domnevnimi kandidati je še Franci Petrič, urednik Družine, ki nam je povedal: »Da bi bil novinar škof, se bolj redko zgodi … Zato kar mirno, po mojem iz te moke ne bo kruha! Najhuje pri vsem je, da te nekdo razglasi za kandidata brez tvoje volje. To, da sem kandidat, je vrgel nekdo na splet in na TV, morda tudi z namenom, da preusmeri pozornost s sebe. Je pa za nekatere vsako pisanje o t. i. kandidatih priložnost, da obračunajo s tistimi, ki jim niso po volji. Ko pogledate naše forume, se to zelo dobro vidi … Poudarjam: ne kandidiram in že vnaprej sočustvujem s tistim, ki bo to službo sprejel. Če pomislim na vse napade, ki so jih preživeli zadnji nadškofje v Ljubljani (Delov atentat na kardinala Rodeta in pisanje levičarskih medijev še v času škofovanja v Ljubljani, neusmiljeno ravnanje z nadškofom Uranom, medijska kanonada Dnevnika in Mladine na nadškofa Stresa), si težko predstavljam, da bo kdo to funkcijo rad sprejel. Mislim, da je dr. Štuhec nekoč izjavil, da bi rad videl tistega, ki je tako neumen, da bo po vsem tem sprejel službo nadškofa v Sloveniji.«
Med kandidati je bil omenjen tudi dr. Branko Cestnik, ki se je vrnil iz Madrida, v dogovoru s predstojniki in celjskim škofom pa ni prevzel nobene župnije, da bo bolj prost za oznanjevalno delo: »Če imam kje kakšne navijače in če se pojavlja tudi moje ime, tega ne vem. Običajno pa že to dvoje po starih cerkveni tradiciji navaja k sklepu, da me za škofa gotovo ne bodo postavili. Sicer se ta trenutek šušlja o več imenih. To pomeni, da v slovenski Cerkvi ni tolike kadrovske podhranjenosti, kot menijo nekateri. Tisti, ki poznamo duhovščino, skoraj v vsaki dekanijo vidimo kakšnega dobrega in bistrega duhovnika s posebnimi voditeljskimi sposobnostmi. Potem so še bivši in zdajšnji provinciali redov, med katerimi lahko hitro ugledaš kakšnega bodočega nadškofa. Za novega papeža je bil izvoljen kardinal Bergoglio, to pomeni, da za dobrega cerkvenega voditelja ni potreben aristokratski pridih, niti ne neka silno bleščeča profesorsko-intelektualna kariera. Z likom Frančiška v Rimu se bo sčasoma menjal tudi profil krajevnih škofov. Tokrat so pri imenovanju novih slovenskih nadškofov možna večja presenečenja. Rešitev, da nova nadškofa prideta iz tujine, je dobra, ker nista obremenjena z razmerami in lahko vse postavljata na novo; slaba pa zato, ker jo lahko razumemo kot še eno nezaupnico v Sloveniji delujoči duhovščini.«
VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.