Branka Maslešo je v bran vzel vrhovni sodnik Franc Testen, ki je v pismu, objavljenem na spletni strani Mladine, vrhovnega sodnika Marka Šorlija in opozicijo obtožil, da skušata zrušiti Maslešo, ker Šorliju ni uspelo postati predsednik vrhovnega sodišča.
Napadi na kandidata za predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo so posledica vodstvenih apetitov vrhovnega sodnika Marka Šorlija in opozicijskih strank, ki ga podpirajo, na spletni strani razkriva Mladina. To povzemajo po pismu vrhovnega sodnika Franca Testena, ki ga je kolegom poslal po občni seji, namenjeni odločanju o Masleševi kandidaturi.Testen se je namreč v pismu kolegom odzval na obrazložitev glasu sodnika Šorlija ob obravnavanju Masleševe kandidature, ker se večina sestavka po njegovem mnenju ne nanaša na Maslešo in njegovo primernost za predsednika.
"Pretežni del 'obrazložitve' pa predstavlja cvetober splošnih, z ničimer konkretiziranih žaljivih očitkov sodnika, ki ne more preboleti, da kot najboljši in najprimernejši kandidat ni dobil podpore večine sodnikov," piše Testen. Šorlijevi očitki in obtožbe so po Testenovih besedah usmerjeni na tiste sodnike, ki na tajnem glasovanju niso podprli njegove kandidature za predsednika vrhovnega sodišča. Prav to je bil tudi razlog, da Šorlijeve kandidature niso podprli nekateri koalicijski poslanci.
Testen, sicer tudi nekdanji predsednik vrhovnega sodišča, v pismu Šorliju med drugim očita narcisizem ter lansiranje lažnivih oznak in diskvalifikacij na račun Masleše v medije. Tako naj bi odvetnica v Kranju, sicer Šorlijeva žena, 17. septembra v Delu objavila članek z oceno Šorlijevega dela, ki povzema ocene sodnikovega dela, ki jo je o Šorliju pripravil prav Masleša.
Odvetnica v Kranju je med drugim Testena kot prejšnjega predsednika vrhovnega sodišča ošvrknila z očitkom o politizaciji izbire predsednika. Ob tem je Testen v pismu zapisal, da pravo politizacijo postopka vidi šele v ravnanju sodnika Šorlija. "Potem, ko ni dobil podpore večine sodnikov, se je odločil, da išče podporo v državnem zboru," je zapisal Testen. Šorli je s tem dal po njegovem mnenju jasno sporočilo, da naj o tem, kdo naj bo predsednik vrhovnega sodišča, ne odločajo sodniki, ampak - četudi v nasprotju z njihovo voljo - politično telo.
Testen je v pismu tako odgovoril tudi na vprašanje vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, zastavljeno v razpravi o Masleševi kandidaturi na mandatno-volilni komisiji DZ. Zanimalo ga je, zakaj Šorli, ki je za mesto predsednika vrhovnega sodišča kandidiral pred Maslešo, ni dobil podpore vrhovnih sodnikov in poslancev.
Očitki na račun Masleše so v javnost prišli po tem, ko je dobil podporo občne seje vrhovnega sodišča. Poleg Šorlija se je oglasil še ustavni sodnik Jan Zobec in vrhovni sodnik Rudi Štravs. Masleši sta očitala, da je ob neki priložnosti leta 1982 ali 1983 ves navdušen pripovedoval, da je vojak JLA prebežnika čez mejo zadel v sredino čela.
V SDS so glede tega zahtevali že razpravo na komisiji DZ za peticije, kar pet ur pa so razpravi o Masleševi kandidaturi namenili tudi na seji mandatno-volilne komisije DZ. O predlogu ministra za pravosodje Aleša Zalarja, da za predsednika vrhovnega sodišča s šestletnim mandatom imenujejo Maslešo, bodo poslanci odločali v torek v okviru novembrskega zasedanja.
