Predsedniki parlamentarnih strank so na srečanju, ki ga je danes zvečer sklical premier Borut Pahor, dosegli dogovor, da poslancem predlagajo, da se glede arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško razpiše naknadni zakonodajni referendum. Predsedniki opozicijskih strank so ob tem opozorili, da ostaja vprašanje večine za ratifikacijo sporazuma v DZ.
Premier Pahor je v izjavi po več kot enournem sestanku povedal, da so se strinjali, "da gre za tako pomembno vprašanje, da naj o njem dokončno odločijo ljudje", torej na naknadnem zakonodajnem referendumu.
Kot je pojasnil, bodo koalicijskim poslancem, ki so vložili zahtevo za razpis predhodnega referenduma, pa tudi ostalim poslancem predlagali, da razmislijo o tem, da bi sredi aprila DZ glasoval o ratifikaciji sporazuma, nato pa bi sprejeli odločitev o naknadnem zakonodajnem referendumu, tako da bi na njem "ljudje odločili". Odločitve v pristojnih organih DZ pričakuje do 9. aprila, ko naj bi kolegij predsednika DZ odločal o dnevnem redu aprilske seje DZ.
To je bila tudi edina odločitev, ki so jo sprejeli, o drugih vprašanjih, ki jih odpira mnenje ustavnega sodišča o sporazumu, pa so se danes pogovarjali in se bodo še naprej, je dodal.
Predsedniki vseh strank so odločitev pozdravili. Vodje opozicijskih so ob tem opozorili, da ostaja odprto vprašanje, s kakšno večino - navadno, kot zagovarja koalicija, ali dvotretjinsko - bo DZ glasoval o ratifikaciji sporazuma. Ostaja pa tudi odprto vprašanje potrebe po ustavnih spremembah, če bo arbitražno sodišče sprejelo odločitev, ki ne bo v skladu z ustavo. Zato upajo, da sporazum na referendumu ne bo dobil podpore.
Predsednik SDS Janez Janša je odločitev za naknadni referendum označil za pametno, "ker gre za tako pomembno zadevo, da bi o njej v vsakem primeru moralo odločati ljudstvo glede na našo ustavno ureditev in glede na to, da tudi bistveno manj pomembne odločitve sprejemamo, ali z dvotretjinsko večino ali smo o njih odločali na referendumih".
Osebno sicer meni, da je z dogovorom o referendumu, če bo dobil podporo v vseh strankah, "rešeno samo del formalnega vprašanja," drugi del - odločanje z dvotretjinsko ali navadno večino v DZ - pa še ostaja odprto.
"Naknadni zakonodajni referendum predpostavlja, da DZ prej sprejme odločitev in ta odločitev bi tudi morala biti brezprizivna z vidika ustavnosti in forme," je dejal. Ustavno sodišče v mnenju sicer ni določalo o tem, je pa po oceni Janše jasno zapisalo, da "gre za ustavno materijo", še več, zapisalo je, da bi odločitev arbitražnega sodišča lahko v določenem primeru povzročila neustavno stanje, ki pa ga je mogoče znova odpravljati zgolj z dvotretjinsko večino.
To pomeni, da bo tudi v primeru referenduma prihodnji parlament postavljen v nezavidljiv položaj, saj Slovenija ne more dati garancije, da bo v primeru takih sprememb v DZ dosežena dvotretjinska večina za spremembo ustave, je dejal.
Po njegovi oceni je namreč ustavno sodišče z mnenjem zaprlo le vprašanje "glede formalne ustavnosti procedure," odprlo pa je to bistveno novo vprašanje glede spremembe ustave. Temu vprašanju bi se po njegovi oceni izognili, če bi sedaj prekinili proceduro ratifikacije sporazuma in se vrnili na ponovna pogajanja, ali pa če bodo ljudje na referendumu zavrnili tak sporazum, kar se bo po njegovi oceni tudi zgodilo.
Da bi sporazum na referendumu "padel" si želi tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič, tako da bi začeli zadevo na novo, "na temelju zgodovinskih resnic in mednarodnega prava". Odločitev za naknadni referendum je označil za dobro, a tudi on opozoril, da ker je ustavno sodišče v mnenju zapisalo, da gre za ustavno materijo, da je treba sporazum v DZ ratificirati z dvotretjinsko večino.
Če bo referendum, se mu zdi edina rešitev, da sporazum "pade", saj bodo v nasprotnem primeru vse odločitve arbitražnega sodišča v neskladju z ustavo in bo potrebno - "tudi če bo šlo za spremembo enega metra" - spreminjati ustavo z dvotretjinsko večino.
Predsednik SLS Radovan Žerjav, ki se je zavzemal za naknadni zakonodajni referendum, je današnji dogovor označil za "dobro in modro". Še vedno ostaja odprto vprašanje dvotretjinske večine, tako glede ratifikacije sporazuma kot tudi v primeru implementacije razsodbe arbitražnega sodišča, je dodal. Tudi on upa, da bo sporazum na referendumu zavrnjen, "saj ne smemo priti v situacijo, da bomo ustavo spreminjali zato, da bomo omogočili," da se nesporno slovensko ozemlje in morje prepusti drugemu.
Predsednik Desusa Karl Erjavec je ocenil, da so stranke z odločitvijo za referendum storile pomemben korak. Potreben pa je, ker gre za "izredno pomembno materijo", o katerem morajo odločati ljudje, in zaradi različnih stališč strank glede drugih vprašanj.
Predsednik Zaresa Gregor Golobič je ocenil, da naknadni referendum daje državljanom "možnost, da dokončno odločijo o zadevi". Golobič tudi meni, da je arbitražni sporazum pomemben prispevek, da se bo vprašanje meje s Hrvaško, ki je že dolgo odprto, razrešilo na civiliziran način in s pomočjo argumentov, ki jih Slovenija ima.
Vprašanje večine za ratifikacijo sporazuma pa je pravno vprašanje in o tem bodo presodile pristojne službe DZ, je dejal. "Mnenje, ki je bilo tu izraženo, je, da je za takšno odločitev potrebna navadna večina," je dodal in ocenil, da je "teža tega vprašanja v veliki meri postavljena pod zmanjševalni oklepaj", saj bodo na koncu na referendumu odločali državljani. Referendum naj bi bil nekje v prvi polovici junija.
Minister za pravosodje Aleš Zalar (LDS) je menil, da iz mnenja ustavnega sodišča ne izhaja zahteva po dvotretjinski večini za ratifikacijo sporazuma, ampak da zadošča navadna. Ne strinja se niti z opozicijo glede potrebe po spremembah ustave po odločitvi arbitražnega sodišča.
Kot je poudaril, je ustavno sodišče v mnenju samo opozorilo na teoretično možnost, da bi po odločitvi arbitražnega sodišča lahko prišlo do neustavnega stanja. Zato meni, da so razmišljanja o tem, kaj bo po odločitvi arbitražnega sodišča, preuranjena.
Pri vprašanju uresničevanja razsodbe arbitražnega sodišča se bo lahko postavilo več različnih vprašanj. Možnosti so zelo široke, nikakor pa ne slabe za Slovenijo, je poudaril in dodal, da mora arbitraža, kot je zapisano v arbitražnem sporazumu, določiti stik Slovenije z odprtim morjem.