Za premierja Janeza Janšo je resna nevarnost za Slovenijo in njeno demokracijo tranzicijski kapital, ki si je brezobzirno prigrabil velikanski vpliv, vključno z večino medijev, po katerih si skuša podrediti presojo o tem, kaj je pri nas prav in kaj narobe. S predsednikom vlade smo se pogovarjali o predsedovanju Slovenije EU, o reševanju mejnih sporov s Hrvaško, o vojni proti tajkunom in pregonu gospodarskega kriminala, o možnih povolilnih koalicijah in o tem, kakšen vpliv na slovensko politiko ima še vedno nekdanji predsednik Milan Kučan.
Slovensko predsedovanje EU se končuje. Kakšni so slovenski prispevki v evropski zgodbi?
O tem lažje in bolj objektivno sodijo naši partnerji v EU. Na začetku januarja, ko je Slovenija po treh letih priprav z vso odgovornostjo prevzela krmilo Sveta EU, so bile časopisne strani polne pričakovanj, a tudi dvomov o zmožnostih slovenskega predsedstva. Kot prva izmed novih držav članic in prva slovanska država na čelu petstomilijonske množice smo bili deležni posebne pozornosti – a hkrati tudi prijazne podpore in pomoči naših kolegov. Slovenija se je na več kot osem tisoč dogodkih izkazala kot ambiciozna, dinamična in kompetentna država z vizijo. Naše predsedovanje morda ni bilo tako bleščeče kot predsedovanja večjih držav članic, vendar smo na vsebinski ravni naredili pomembne preboje.
Katere?
Dosegli smo dogovore, za katere si je zaman prizadevalo več prjšnjih predsedstev, kot na primer glede evropskega sistema satelitske radionavigacije Galileo, liberalizacije energetskih trgov, vračanja nezakonitih priseljencev, delovnega časa, delovnih razmer začasnih delavcev, poštnih storitev in standardov glede odpadkov. V času gospodarske negotovosti in upočasnitve, nenaklonjene finančno zahtevnim projektom, smo zagotovili tudi napredek pri sprejemanju podnebno-energetskih ukrepov in povečanje donatorske pomoči v okviru razvojnih ciljev tisočletja. Veliko smo naredili tudi za našo najbližjo soseščino Zahodnega Balkana. Končali smo mrežo stabilizacijsko-asociacijskih sporazumov z vsemi državami regije, s čimer je njihova pot v EU postala bolj oprijemljiva in predvidljiva. Uspešno smo izpeljali dialog o odpravi vizumov, vzpostavili celovit mehanizem financiranja regije in spodbudili vrsto drugih sektorskih pobud – od prometa prek raziskav do energetike – za okrepitev medosebnih stikov v regiji in v njenih odnosih z EU. Soočili smo se tudi z vprašanjem Kosova, enim trenutno najbolj občutljivih izzivov EU. Kljub mnogim črnogledim napovedim, smo dosegli enotnost EU pri glavnih vprašanjih in preprečili destabilizacijo regije.
Najbrž pa ni vse teklo gladko.
Predsedovanje pogosto krepijo ali kazijo dogodki, ki jih ni mogoče predvideti in se nanje pripraviti. Tovrstnih »presenečenj« tudi med slovenskim predsedovanjem ni manjkalo. Prve mesece so zaznamovali nemiri na finančnih trgih in nenaden poskok cen hrane in nafte, ki so dosegle najvišjo raven v zadnjih petdesetih letih. Sledili so nemiri v Tibetu, potres v Sečuanu in ciklon v Mjanmaru, za končni »ovinek« v razpravah pa je poskrbel še negativni izid irskega referenduma o lizbonski pogodbi. Slovensko predsedstvo se je v vseh teh primerih odzvalo hitro in premišljeno ter poskrbelo za usklajen odgovor držav članic – pristop, ki je zbudil veliko odobravanja tako znotraj EU kot zunaj njenih meja.
Na podlagi pete svoboščine, ki smo jo uvedli na začetku novega cikla lizbonske strategije, bodo lahko naši študenti, raziskovalci, znanstveniki in drugi talenti bolj svobodno krožili po EU. Maja začeti ljubljanski proces bo pri tem odpravil še zadnje ovire. Sodelovali bomo lahko tudi z na novo dogovorjenim evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo v Budimpešti. Mala in srednja podjetja bodo lahko svoje raziskave in razvoj nadgradila s programom Eurostars. Direktiva o potrošniških kreditnih pogodbah bo povečala zaščito porabnikov. Bolje bo poskrbljeno tudi za zaposlovanje mladih, za enakopravnost med spoli in za družinam prijazne znanstvene kariere. Direktiva o kazensko pravnem varstvu okolja in podnebno-energetski sveženj bosta še bolj zaščitila naš življenjski prostor. Naša obalna regija bo z ustanovitvijo evromediteranske univerze postala novo sredozemsko izobraževalno središče.
