Zaradi zdravniške stavke mnogi pacienti ne morejo priti do zdravstvenih storitev, preloženi so nekateri zdravniški pregledi in posegi, Fides je celo pozval zdravnike, naj ne izdajajo bolniških listov. V oddaji Tarča na TV Slovenija so pokazali primer državljana, ki za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja potrebuje opravljen zdravniški pregled, a nanj zaradi stavke ne more priti, vmes pa mu je vozniško dovoljenje poteklo.
Vsa Slovenija se mora ukvarjati z zdravniki, njihovimi zahtevami in plačami ter neizpolnjenimi obljubami vlade, čeprav večina ljudi živi prav tako zaradi draginje in inflacije mnogo slabše. Še slabše živijo zaradi zdravnikov, ki stavkajo in jim odrekajo celo pravico do zdravstvene oskrbe, za katero vsa leta zaposlitve plačujejo iz svojih bruto plač in dodatnega obveznega zdravstvenega prispevka. Zato ni presenetljivo, da zdravniška stavka ne uživa podpore ljudi. Pravzaprav ima še manj podpore kot vlada. Še več, ljudje v primeru zdravniške stavke podpirajo vlado, ki je sicer večinoma ne podpirajo.
Stavkajoči zdravniki sicer ne uporabljajo vojaškega orožja, toda v svojem sporu z vlado za talce uporabljajo svoje paciente, za katere so po Hipokratovi prisegi dolžni skrbeti ne glede na to, koliko so za to plačani.
A večina zdravnikov je vendarle zavezana svojemu poslanstvu in kljub nezadovoljstvu z delovnimi razmerami in plačami svojih pacientov vendarle niso izdali. V večini slovenskih bolnišnic in zdravstvenih domovih je soglasje za nadurno delo umaknila največ tretjina zdravnikov, izjemi sta celjska in novogoriška bolnišnica, kjer je to storila slaba oziroma dobra polovica zdravnikov. Stavke tudi ne podpira medicinsko osebje, prav tako z vsemi zahtevami ne soglaša sindikat zdravnikov družinske medicine Praktik.um.
Med zdravniki, ki nikakor ne bi svojih pacientov pustili na cedilu, je tudi kirurg Erik Brecelj, ki je vseskozi kritičen do stavke svojih kolegov. »Fides tvega ogromno. Upam, da se tega zavedajo. Če spremljate statistiko čakalnih vrst, se niso podaljšale, vprašanje je napotitev, toda storilnost je med stavko kar velika. Kaj se bo zgodilo, če se izkaže, da 48-urni delovnik ne zmanjša storitev? Potem je vprašanje, kako se bodo organizirali, ali naj delajo še naprej z 48 urami,« je poudaril v oddaji Tarča.
Brecelj je še opozoril na problem manjših oddelkov po Sloveniji, predvsem porodnišnic in manjših pediatričnih oddelkov, ki bi jih lahko zaradi stavkajočih zdravnikov zaprli, začasno zaprtje pa bi se nato spremenilo v trajno. »Tako bo Fides dosegel tisto, kar ni uspelo nobeni vladi doslej,« je posvaril.
Brecelj je isti dan v izjavi za Radio Slovenija opozoril tudi na politično sprego med Fidesom in Janševo stranko. Na vprašanje, ali si Fides želi padca vlade, ali je eden od ciljev stavke rušenje vlade z upanjem, da jo bo nasledila ekipa, ki bo bolj prisluhnila željam zdravnikov, je odgovoril:
»Ni skrivnost, da je Fides zelo blizu stranki SDS, in verjamem, da imajo nekateri te želje. Ampak mislim, da Fides rešuje predvsem samega sebe, Fides je v krizi, ker se v preteklih letih marsikaj ni zgodilo, kar bi se moralo. Inflacija je res znižala plače zdravnikov, a je bila tišina, ko je bil na oblasti Janša. Tako da mislim, da gre predvsem za reševanje Fidesa. Tudi njihove zahteve, moram reči, slabo razumem, ko trdijo, da se ne bojujejo za višje plače, ampak za vse drugo. Upam, da bo ta teden več modrosti na obeh straneh, da se bo to ustavilo in se bodo začeli pogajati s smiselnim koncem.«
Ali bo to uspelo nekdanjemu politiku Radu Bohincu, ki ga je zveza organizacij pacientov predlagala za mediatorja med vlado in Fidesom, bomo videli v prihodnjih dneh.
Zdravniško stavko podpirajo v SDS, njen prvak Janez Janša se v opoziciji pripravlja na vnovičen prevzem oblasti. Vlada ima rekordno nizko zaupanje javnosti, a ne le zaradi draginje, ampak tudi zaradi prelomljenih obljub.
Zdravniško stavko podpirajo v SDS, njen prvak Janez Janša se v opoziciji pripravlja na vnovičen prevzem oblasti. Vlada ima rekordno nizko zaupanje javnosti, a ne le zaradi draginje, ampak tudi zaradi prelomljenih obljub. Med drugim je premier Robert Golob obljubljal zdravstveno reformo, ki naj bi bila najpomembnejša reforma v njegovem mandatu, toda namesto tega smo dobili stavko zdravnikov in z njo omejen dostop do zdravstvenih storitev.
Prejšnji teden je Janša razburil javnost s svojim obiskom v Izraelu, kjer je obljubil selitev veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, ko se vnovič vrne na oblast. Za tak korak so se odločile ZDA v času predsednika Donalda Trumpa, ki pa jim ni sledila nobena država EU, ki podpira rešitev dveh držav, ob izraelski tudi palestinsko.
Janši pa ni uspel manever, da bi preko državnega sveta ustanovil preiskovalno komisijo, ki bi preiskovala Golobove posle v družbi Gen-I. NSI pogojuje svoje podpise s soglasjem SDS, da komisijo za nadzor javnih financ še naprej vodi njihov poslanec Jernej Vrtovec. A postavlja se vprašanje, ali bi bila takšna preiskovalna komisija sploh dopustna, saj lahko preiskuje zgolj politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, kar pa Golob kot direktor gospodarske družbe ni bil.