Najbolj žalostna pa je vloga Demokratov Anžeta Logarja
Pričakovali smo, da bodo Demokrati Anžeta Logarja v četrti vladi Janeza Janše glas razuma.
Podpredsednica državnega zbora Nataša Avšič Bogovič iz vrst največje opozicijske stranke Gibanje Svoboda zagotovo ne sodi med radikalne poslance (ki jih je kar nekaj tako v koalicijskih kot opozicijskih vrstah), zato je bila pobuda za njeno razrešitev popolnoma neutemeljena. Doslej se še ni zgodilo, da bi poslanci glasovali o razrešitvi podpredsednika državnega zbora. Ker Nataša Avšič Bogovič prihaja iz opozicijskih vrst, pa je to toliko bolj problematično. Kaj bi bilo, če bi v katerem od prejšnjih mandatov, ko je bila SDS v opoziciji, takratne koalicijske stranke razreševale podpredsednika iz njihovih vrst? In prav to se je zgodilo v času, ko je SDS vladajoča stranka.
Razrešitev podpredsednice so zahtevali poslanci SDS, trojčka NSI-SLS-Fokus in Resnice, sodeč po rezultatih glasovanja pa so za razrešitev glasovali vsaj delno tudi poslanci Demokratov. Dva med njimi, verjetno iz vrst Demokratov, sta oddala neveljavni glasovnici in tako podpredsednico rešila pred razrešitvijo. Za razrešitev bi moralo glasovati vsaj 46 poslancev, pobudniki pa so zbrali 45 glasov, kar so vladajoči nato označili za »rumeni karton«, v opoziciji pa kot svojo prvo zmago.
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
V predvolilni kampanji so se kazali kot sredinska stranka, ki ne bo vstopila v nobeno vlado, v kateri ne bi bile stranke z različnih polov. Po volitvah so se najprej (s figo v žepu) pogajali s prvakom Svobode in prejšnjim premierjem Robertom Golobom, nato pa podprli za mandatarja prvaka SDS Janeza Janšo in vstopili v njegovo vlado.
Najbolj žalostna pri tem je vloga Demokratov pod vodstvom Anžeta Logarja. V predvolilni kampanji so se kazali kot sredinska stranka, ki ne bo vstopila v nobeno vlado, v kateri ne bi bile stranke z različnih polov. Po volitvah so se najprej (s figo v žepu) pogajali s prvakom Svobode in prejšnjim premierjem Robertom Golobom, nato pa podprli za mandatarja prvaka SDS Janeza Janšo in vstopili v njegovo vlado. Glede na politična razmerja to ni bilo presenečenje, a vendar smo pričakovali, da bodo v četrti vladi Janeza Janše glas razuma.
Nekaj podobnega, kot je bila Državljanska lista Gregorja Viranta v drugi Janševi vladi. Ko se poslanci Demokratov niso podpisali pod pobudo za razrešitev Avšič Bogovičeve, smo pričakovali, da bodo pritisnili na zavoro in ustavili ta nori predlog. Šlo je za nič drugega kot za maščevanje opoziciji, ker je ta predlagala razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. SDS je v opoziciji večkrat rušila predsednika državnega zbora, zato ni presenečenje, da to počne tudi sedanja opozicija.
Seveda takšno obnašanje ne bo brez posledic. Sedanja koalicija v politično kulturo vnaša nove standarde, zaradi katerih bo lahko nekoč, ko bo spet v opoziciji, sama trpela posledice. »Nikomur ne stori tega, česar ne želiš, da kdo stori tebi,« je dejal kitajski mislec Konfucij, iz katerega se je učil tudi Jezus. Dobro bi bilo, če bi jima prisluhnili tudi slovenski politiki.