Na RTV Slovenija je pod vodstvom sedanjega predsednika programskega sveta Jerneja Pikala nastala še večja zmešnjava, kot je že običajno za to hišo. Pred nekaj dnevi je delovno in socialno sodišče zavrnilo pritožbo programskega sveta RTVS na začasno odredbo o prepovedi imenovanja Marka Fillija za generalnega direktorja RTVS, tako da je Anton Guzej ostal v. d. generalnega direktorja pričakovano še slaba dva meseca, ko se mu izteče pogodba.
Čeprav je programski svet pod vodstvom Pikala v zadnjih mesecih doživel pravi fiasko pri odločitvah, ki niso prestale presoje sodišča, je Pikalo že napovedal pritožbo zoper sklep sodišča. V obrazložitvi sodbe je jasno zapisal, da gre pri zakonu o RTVS glede določitve potrebne večine za izvolitev generalnega direktorja za redakcijsko napako (zakon je celo sam s seboj v nasprotju), poleg tega statut RTVS jasno določa, da mora biti za izvolitev večina vseh članov nadzornega sveta, in ne tako kot trmasto vztraja Pikalo, zgolj večina navzočih pri glasovanju.Toda v ozadju se razkrivajo škandalozne povezave med predsednikom nadzornega sveta RTVS Lenartom Šetincem, ki je že v prejšnjem režimu po partijski direktivi »skrbel« za medije in ljudmi, povezanimi s POP TV oziroma podjetjem Pro Plus, ki ustvarja tri televizijske programe; POP TV, Kanal A in TV Pika. Lenart Šetinc je bil do novembra lani deset let družbenik Inštituta za medijsko pravo, registriranega kar na njegovem domačem naslovu v Murglah 209 v Ljubljani.
Med petimi drugimi družbeniki sta bila do leta 2008 tudi Marijan Jurenec, od 1995. do lani generalni direktor Pro Plusa, ter Cene Grčar, dolgoletni direktor pravne službe v Pro Plusu. Od novembra lani je postal po izstopu Lenarta Šetinca edini družbenik Inštituta za medijsko pravo Stanislav Grah, nekdanji lastnik TV Pika, ki je zdaj pod okriljem Pro Plusa. Inštitut ima še vedno sedež na domačem naslovu Lenarta Šetinca, direktor pa je njegov sin Igor Šetinc.
Ob tem velja poudariti, da je ministrica za kulturo Majda Širca (Zares) Ceneta Grčarja s Pro Plusa imenovala v ekspertno skupino za pripravo zakona o RTV, vanjo pa ni bil povabljen predstavnik RTVS, ki bi ga v hiši sami določili za zastopanje. Gre za direktno navzkrižje interesov (nacionalna RTVS je vsaj na področju oglaševanja neposredna konkurenta Pro Plusu).
Poznavalci so prepričani, da povezave med Šetincem in ljudmi s Pro Plusa pojasnjujejo tudi Šetinčevo veliko zanimanje za oglaševalske pogodbe, ki jih ima sklenjene TVS (te izredno zanimajo tudi člana programskega sveta RTVS Mirana Lesjaka, ki je postal član tega programskega sveta na predlog Zares). Na Pro Plusu imajo menda letos kar 11-odstotni upad prihodkov od oglaševanja, zato bi radi še del oglaševalskega deleža odtrgali pri RTVS.
Izvedeli smo tudi, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani zavrnilo zahtevo novinarke RTVS Mirjam Muženič, sicer kandidatke LDS na lanskoletnih volitvah za poslance evropskega parlamenta, da bi ji RTVS plačala visoko denarno kazen (menda deset tisoč evrov), ker ji po volitvah, na katerih ni uspela, niso dovolili spet delati v dnevnoinformativnem programu. Sodišče naj bi ugotovilo, da je sedanje delovno mesto Muženičeve, ki pripravlja dokumentarni film, povsem v skladu z njeno pogodbo o zaposlitvi.
Spomnimo, da je pred nekaj meseci celo nadzorni svet RTVS pod vodstvom Lenarta Šetinca od generalnega direktorja Antona Guzeja zahteval takojšnjo izvršitev izdane začasne odredbe sodišča v primeru Mirjam Muženič, ki so jo razlagali kot ponovno delo v dnevnoinformativnem programu. Kot pravi odgovorni urednik informativnega programa Rajko Gerič, ne bo dovolil Muženičevi delati v dnevnoinformativnem programu, ker bi s tem podrli temelje novinarskega kodeksa, ki novinarjem nalaga, da se izogibajo aktivnosti v politiki.