Revija Reporter
Slovenija

Nadškofa Krambergerja ni bilo na sodišče, Stane Valant krivde ne priznava

STA

5. apr. 2018 11:18 Osveženo: 13:40 / 05. 4. 2018

Deli na:

Stanislav Valant

Primož Lavre

Na ljubljanskem okrožnem sodišču je danes steklo sojenje zaradi obtožb o kaznivih dejanjih, domnevno storjenih pri prodaji delnic Mladinske knjige izpred 14 let. Na predobravnavni narok je prišel le nekdanji predsednik uprave družbe za upravljanje NFD Stanislav Valant, ki krivde ni priznal. Preostali trije obtoženi na sodišče danes niso prišli.

Valant je na sodišču dejal, da krivde ne priznava, kot tudi ne vseh obtožb, ki so navedene v obtožnici. Poleg njega so med obtoženimi še upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger, nekdanji ekonom nadškofije Mirko Krašovec in nekdanji prvi mož Etola Ivan Ferme.

Mariborska škofija, danes nadškofija, je konec decembra 2003 od Krekove družbe pod svojim upravljanjem kupila 46.850 delnic Mladinske knjige po ceni 4800 tolarjev za delnico ter jih na isti dan prodala družbi Etol, ki jo je vodil Ferme, po ceni 7900 tolarjev za delnico.

Podoben posel pa je sklenila v začetku februarja 2004. Takrat je od Krekove družbe po enaki ceni kupila 51.283 delnic Mladinske knjige in jih isti dan po enako dražji ceni prodala družbi za upravljanje NFD pod vodstvom Valanta, sicer dolgoletnega predsednika nadzornega sveta Etola.

Tožilstvo želi dokazati, da sta Kramberger in Krašovec z vednostjo uprav družb, ki sta delnice kupili, oškodovala druge lastnike Krekove družbe, ki bi lahko zaslužili več, oziroma kupce, ki bi za delnice lahko plačali manj. Valant je sicer v preteklosti že poudaril, da kupca delnic nikakor nista bila vpletena v domnevno sporne posle in se v ničemer nista dogovarjala z soobtoženima, ki jih sploh nista poznala.

Obramba pa bo glede na današnje navedbe odvetnikov dokazovala, da obtoženi niso v sostorilstvu zlorabili svojega položaja in se niso dogovarjali glede cene delnic. Odvetnik Velimir Cugmas, ki zastopa Krašovca, danes dokaznih predlogov ni podal, saj da glede na navedbe njegove stranke, da pri očitanem kaznivem dejanju ni sodeloval, tega tudi ne more dokazovati. "Pravno nekorektno se mu obtožba očita dogovarjanje pri sklenitvi pogodbe, za kar sicer niti ni imel pooblastila," je navedel.

Ob koncu obravnave je v izjavi medijem dejal, da gre za politično motiviran pregon, povezan s primerom Betnava, v katerem je bila obsodba Krašovca razveljavljena. Poudaril je, da je za krivdno odgovornost nujno, da je obtoženi pri dejanju prisoten, kar pa Krašovec ni bil. "Tudi če bi sklepal kakršnokoli pogodbe, te ne bi bile veljavne, saj ni bil zakoniti posrednik," je poudaril.

Fermetov odvetnik Marjan Feguš je vztrajal, da bo nekdo v slovenskem pravnem sistemu moral razčistiti, da kaznivo dejanje zlorabe položaja, ki se jim očita, ni namenjeno zaščiti premoženjskih interesov, temveč družbenikov, zato se jim ta neustrezno očita. Opozoril je tudi na zlorabo standarda obstoja utemeljenega suma in dejstvo, da je Ferme že nekaj časa upokojen in zato nima dostopa do dokumentacije, ki bi lahko služila kot dokazno gradivo.

Sojenje mora prinesti odgovore na vprašanja, kdo je bil nalogodajalec v primeru prenosa omenjenih delnic, kdo je bil na obeh nalogih podpisnik, kdaj so bili nalogi za prenos posredovani KDD in s čigave strani so bili posredovani, pa je vztrajal odvetnik Boris Marčič, ki zagovarja Krambergerja.

Sojenje se bo z začetkom glavne obravnave po besedah sodnice Vladislave Lunder začelo 19. aprila, ko bo potekala predstavitev obtožnice in pa zagovori obtoženih.