Nadškof Zore bo pozdravil novega slovenskega kardinala

Papež Frančišek je pred tednom dni na konzistoriju v vatikanski Baziliki sv. Petra umestil 21 novih kardinalov, med njimi tudi argentinskega nadškofa slovenskih korenin Vinka Bokaliča Igliča. Ta je za Alojzijem Ambrožičem in Francem Rodetom že tretji kardinal, ki je izšel iz slovenske povojne emigracije.

Novoimenovani kardinal lazarist se je junija 1952 rodil v Buenos Airesu v družini slovenskih staršev, ki sta v Argentino prišla leta 1949. V duhovnika je bil posvečen 1. aprila 1978. Za pomožnega škofa v Buenos Airesu ga je leta 2010 imenoval papež Benedikt XVI., papež Frančišek pa leta 2013 za voditelja škofije Santiago del Estero. S tem je takrat postal sosed drugih dveh škofov slovenskega porekla: škofa Lojzeta Urbanča, ki vodi škofijo s sedežem v bližnji Catamarci, in nadškofa Andreja Stanovnika v Corrientesu.

Papež Frančišek je škofijo Santiago del Estero povzdignil v nadškofijo 22. julija letos, s čimer je škofa Bokaliča povzdignil v nadškofa, poleg tega pa mu je podelil tudi naslov primasa Argentine, so zapisali na spletni strani Slovenske katoliške cerkve.

Le teden dni po tistem, ko je postal kardinal, pa bo torej Bokalič Iglič v domovini svojih staršev daroval mašo, s katero se bodo spomnili 30. novembra 1924, ko je papeški nuncij, nadškof Ermenegildo Pellegrinetti v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani posvetil v škofa Janeza Frančiška Gnidovca.

Septembra 1873 v Velikem Lipovcu rojeni Gnidovec je bil v mašnika posvečen 23. julija 1896. Leta 1919 je s škofovim dovoljenjem vstopil v Misijonsko družbo lazaristov. Papež Pij XI. ga je 29. oktobra 1924 imenoval za škofa v Skopju. Škofovsko posvečenje pa je torej prejel 30. novembra 1924 v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani.

Njegov škofovski položaj je bil zelo izpostavljen. Nagovoril je Albance v njihovem jeziku, kar Beogradu ni bilo prav. V socialnem in dušno-pastirskem delu je bil kot škof vedno med dvema ognjema med pritiski oblasti v Beogradu in propagando Albanskih voditeljev, so zapisali na spletni strani novomeške škofije.

V Skopju je zgradil zavetišče za najbolj zapuščene otroke. "Makedonci, pravoslavni in muslimani so ob opazovanju Gnidovčeve ljubezni do revežev in njegove pobožnosti že takrat govorili, da je njegovo življenje svetniško," še piše na spletni strani.

Postopek za beatifikacijo škofa Gnidovca se je začel leta 1973 v ljubljanski nadškofiji, vodili pa so ga postulatorji iz reda lazaristov. Papež Benedikt XVI. je 27. marca 2010 odobril objavo odloka o herojskih krepostih svetniškega kandidata. Po objavi postopka je sledil prenos njegovih posmrtnih ostankov z ljubljanskih Žal v cerkev Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Za beatifikacijo je potrebno še priznanje čudeža na Gnidovčevo priprošnjo.