Zanimivo je, kaj se je dogajalo s kipom svete Barbare. O tem je za brošuro, ki bo izšla ob peti obletnici društva, Rihard Majcen zapisal: „V povojnem času leta 1948 je bil kip sv. Barbare vržen v potok Medija, od koder ga je na skrivaj ponoči rešil J.T., ga skril doma v drvarnici in leta 1983 to skrivnost razkril takratnemu zagorskemu župniku Marku Burgerju.
V imenu cerkve je zagorski župnik poškodovani kip prevzel in ga dal na svoje stroške obnoviti. Od tedaj pa do današnjega dne je kip sameval nad zakristijo v zagorski cerkvi. Nekaj let kasneje je vodstvo zagorskega rudnika dalo izdelati repliko kipa.“
Pred vhodom v Aleksandrov rov
Danes, po 70-ih letih, je kip sv. Barbare spet v Aleksandrovem rovu, kjer ga je z vsemi častmi ob prisotnosti nekdanjih rudarjev blagoslovil nadškof dr. Anton Stres.
Sv. Barbara je kot rečeno še najbolj znana kot zavetnica rudarjev, je pa tudi zavetnica železarjev, kmetov, arhitektov, stolpov, gradbenih delavcev, zidarjev, krovcev, livarjev zvonov, zvonarjev, kovačev, kamnosekov, tesarjev, grobarjev, klobučarjev, kuharjev, mesarjev, deklet, ujetnikov, topništva, trdnjav, gasilcev in še mnogim drugi. Le komunistom ni bila po godu.
Sv. Barbara, zavetnica rudarjev
