Stranka Resnica je novembra lani na podlagi več kot 5000 podpisov volivcev v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o RTV Slovenija, s katerim bi odpravili obvezni RTV-prispevek. Kljub začetku novega parlamentarnega mandata morajo poslanci obravnavati pobude zakonov, ki so jih vložili državljani.

Prvak Resnice Zoran Stevanović je ob vložitvi zakonskega predloga izjavil, da ne predlagajo ukinjanja RTV Slovenija, ampak ukinitev »samopašnosti in avtomatskega financiranja brez odgovornosti«.

Namesto obveznega plačevanja RTV-prispevka bi javni zavod neposredno financirali iz sredstev državnega proračuna. Hkrati pa bi od RTV Slovenija zahtevali pripravo programa racionalizacije poslovanja, pri čemer bi morala z organizacijskimi ukrepi doseči zmanjšanje števila zaposlenih na 1500 v naslednjih petih letih in sprejeti izvajanje za izboljšanje vsebinskih zasnov.

Konec leta je imela RTV Slovenija okoli 2000 zaposlenih. Celotni prihodki so znašali več kot 158 milijonov evrov, celotni odhodki pa dobrih 154 milijonov evrov.

RTV-prispevek plačuje skoraj 640 tisoč gospodinjstev, z njim pa so lani zbrali 109.590.431 evrov, kar je 69,3 odstotka celotnih prihodkov. Mesečna višina RTV-prispevka se je lani s prejšnjih 12,75 evra dvignila na 14,02 evra za vse TV in radijske sprejemnike in druge naprave, ki omogočajo sprejem radijskih in TV programov, ki jih zavezanci uporabljajo osebno ali s člani družine.

Po spremembi zakona o RTV Slovenija leta 2022, ki so jo potrdili volivci tudi na referendumu, vladajoča koalicija nima več neposrednega vpliva na javni zavod, saj svet RTVS izbirajo civilnodružbene organizacije, v katerih pa prevladuje leva politična opcija.

Pred tem je programski svet imenoval večinoma državni zbor oziroma vladajoča koalicija. Če je bila pod tretjo Janševo vlado oziroma do uveljavitve novega zakona uredniška politika javnega zavoda videti precej desna oziroma blizu SDS, pa je zdaj bolj levo usmerjena, čeprav RTV-prispevek plačujejo tako levi kot desni volivci.

S spremembo zakona bi tako bodoča desnosredinska vlada s pomočjo Resnice lahko spet vplivala na uredniško politiko, saj bi sredstva za delovanje javnega zavoda zagotavljali iz državnega proračuna, in če ne bi bili zadovoljni s poročanjem televizije in radia, bi jim »privili pipico«.

Po drugi strani pa je težko pričakovati, da bi lahko uveljavitev zakona, ki ga je vložila Resnica, preprečile nevladne organizacije z zbranimi več kot 40 tisoč podpisi za referendum.

Tudi če bi bil referendum, volivci najbrž ne bi zavrnili zakona, po katerem jim ne bi bilo več treba plačati RTV-prispevka. Še zlasti ker jih je veliko nezadovoljnih s programom in gledajo druge televizije oziroma informativne programe.

Prav tako je pričakovati, da bodo v primeru desne vlade podjetja v večinski državni lasti spet bolj radodarno oglaševala v medijskih hišah, ki so naklonjene SDS, npr. strankarski televiziji Nova24TV in Planet TV, kar se je po ugotovitvah preiskovalne komisije o spornem financiranju političnih strank dogajalo v času prejšnje Janševe vlade.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.