Morda pa si jo je zapravil z napačno izbiro produkcijskega hiše? Zakaj ni projekta raje zaupal profesionalcu, kakršen je Mitja Okorn? Studio Siposh sicer ni brez referenc in njegovi filmski izdelki so za slovenske razmere povsem spodobni.

Toda z Janšo so ugriznili v pretrd oreh in zato je počilo že pri kameri, ki je tako statična, da nas malce vzdrami zgolj prizor nad breznom v Kočevskem Rogu. Gledalca bo zelo zmotilo tudi to, da Janša v svojem dekalogu nikoli ne pogleda v kamero.

Problem torej ni Janša, problem je podpovprečna produkcija oziroma slabo narejen dokumentarni film, v katerem se kot rdeča nit vleče motiv stola, na katerem ves čas sedi opozicijski hegemon. Saj bo še kdo pomislil, da mu gre izključno za premierski stolček, ne pa za načela in resnico.

...

V 9. prizoru se vrnemo na začetek. Spet smo na travniku pred Janševo domačijo. Pripovedovalec govori o harmoniji, ravnovesju, družini, igranju nogometa s sinovoma …Govori o vztrajnosti in svoji poti, kar se nadaljuje v desetem, zaključnem delu, ki sta ga režiser in scenarist postavila v dolino Soče, obkroženo z gorami.

Prav tam, na poti s Triglava, se je Janši zgodila najlepša stvar v življenju: srečal je Urško. Gore so očitno posebej kraj v njegovem življenju. Prostor, kjer razčistiš sam s sabo. Zato je alpinizem tudi način življenja in sposobnost, da oceniš, kdaj je treba odnehati. Te misli pripovedovalec ni pripeljal do konca, zato nam ni odgovoril na vprašanje, do kdaj bo še plezal na slovenski politični vrh, kjer je bil že trikrat, vendar še ni odnehal. Jasno je, da si tja želi še četrtič. Zamenjati leseni stol, s katerim je statično prepotoval 74 minut dokumentarca o svojem življenju, ki ga je ustvarila produkcijska hiša Studio Siposh, s premierskim foteljem, ostaja v načrtu Janeza Janše.

Več v nadaljevanju...

Recenzija dokumentarnega filma v celoti dostopna z digitalno naročnino v paketu Reporter Premium samo za 1,99 evra mesečno!

Ta vsebina je na voljo samo naročnikom.

---

Naročite Reporter

Že imate račun?

Prijavite se