Podatki za zadnjih pet let kažejo, da je skoraj 39 odstotkov smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, ki so posledica neprilagojene hitrosti. Neprilagojena hitrost je bila vzrok 42 prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 49 ljudi.
Neprilagojena hitrost oziroma hitra ali prehitra vožnja je ključna, ker se pri velikih hitrostih ob trkih sprostijo sile, ki povzročijo najhujše posledice. "Ko zbijete pešca pri 30 kilometrih na uro, je verjetnost preživetja 90-odstotna, pri hitrosti 70 kilometrov na uro pa le še 10-odstotna. Predstavljajte si, kaj se zgodi pri prometnih nesrečah, kjer trči vozilo ali dve vozili s hitrostjo 100 in več kilometrov na uro," so za STA pojasnili na omenjeni agenciji.
Povzročitelji nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so predvsem mladi. "Kot je razvidno iz statistike, je ta skupina med bolj tveganimi za tovrstna ravnanja. Posebej kritična pa je zato, ker so mladi hkrati tudi manj izkušeni vozniki in so nepredvidene in nezaželene situacije v povezavi z neprilagojeno hitrostjo toliko bolj nevarne in usodne," opozarjajo na agenciji.
Lani so največ prometnih nesreč povzročili udeleženci med 25. in 34. letom starosti. Ti so odgovorni za 22 odstotkov vseh prometnih nesreč v tem letu. Takrat so slovenske ceste do konca julija terjale 70 smrtnih žrtev.
Skupno je v celotnem letu umrlo 120 ljudi. Od tega jih je 23 življenje izgubilo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročile osebe stare od 18 do 24 let.
Na Javni agenciji RS za varnost prometa ob tem izpostavljajo pomen preventivnih aktivnosti. "Pomembno je delovanje na vseh ravneh v družbi (vrtec, šola, družina, socialni krogi, razne institucije), kjer moramo začeti spodbujati, vzgajati in vcepiti miselnost, da je ravnanje v skladu s pravili 'cool', kot radi rečejo mladi. Na dolgi rok lahko 'zmagamo' samo z dobro vozniško kulturo, za kar pa je predpogoj dobra splošna kultura in zavest o odgovornosti do sebe in družbe," so prepričani.
Ravno zato so letos prilagodili akcijo Hitrost mladim voznikom. "S sloganom Če si divjak, nisi junak in s celostnim drugačnim pristopom smo se želeli približati mladim. Skozi njihove komunikacijske kanale in način, ki jim je blizu, smo želeli sporočiti bistvo: Bodi junak in z odgovorno vožnjo varuj življenja!" so pojasnili.
Prometni problematiki je po ocenah agencije na splošno potrebno posvečati več pozornosti in to stalno, ne le ob hudih prometnih nesrečah, kakršna je bila torkova v Mariboru, ko sta umrla dva mlada nogometaša. "Ljudem je treba dati jasna sporočila, prepričati jih je potrebno v pozitivna in pravilna ravnanja ter poudariti zavedanje, da je vsak v prvi vrsti odgovoren zase in največ lahko naredimo sami udeleženci v prometu. Razne institucije nam pri tem lahko pomagajo, ne morejo pa ljudi varovati pred njihovimi napakami in norostmi. Ni pametnih cest brez pametnih ljudi," poudarjajo na agenciji.
V Mariboru se je po tragičnem dogodku ponovno razvnela razprava o stacionarnih radarjih na cestah, ki so domačine pred štirimi leti tako razburili, da je moral takratni župan Franc Kangler zapustiti svoj položaj.
Na Javni agenciji RS za varnost prometa menijo, da nadzor hitrosti vsekakor pripomore k spremembi obnašanja voznikov in jih prisili v upoštevanje pravil. "Stacionarni radarji so najbolj pošten način nadzora. Voznik vnaprej ve, da bo nadzorovan. Jasno je, da nespoštovanje zakonov in družbenih pravil pomeni kazen," so pojasnili, a dodali, da je bil mariborski radarski projekt sporen z drugih vidikov.