Revija Reporter
Slovenija

Na RTVS besnijo: na Radiu Slovenija so se Urbaniji prodali za delo od doma!

Marko Medvešek
11 8.750

9. nov. 2023 6:00 Osveženo: 10:55 / 10. 11. 2023

Deli na:

Uroš Urbanija

Primož Lavre/M24.si

Nova točka spora na RTV Slovenija je postalo delo od doma. V času covida se je to uveljavilo kot sprejemljiv način dela, a po mnenju aktualnega vodstva RTVS gre pri nekaterih zaposlenih in nekaterih enotah nacionalne RTV vse skupaj predaleč.

Posebej izstopa Radio Slovenija, kjer ima kar 56 odstotkov zaposlenih pravico do dela do doma, od tega največ, 93 odstotkov, na Valu 202. Podobno je na umetniškem tretjem programu (Radio Ars), kjer po naših podatkih kar 47 zaposlenih (praktično vsa ekipa) izkorišča pravico do dela od doma. Zanimivo, čeprav je na Radiu Slovenija delo od doma že skoraj ustaljena praksa, to velja le za centralne redakcije v Ljubljani, medtem ko je v dopisništvih nacionalnega radia to redkost.

Radijcem nekateri zdaj celo očitajo, da so se v času, ko je šlo prejšnje vodstvo RTVS z Urošem Urbanijo in druščino »z buldožerjem« nad RTV, prodali za delo od doma. Medtem ko je na televiziji zlasti v informativnem programu divjala prava vojna, je bilo namreč na radiu precej bolj mirno.

Posebej izstopa Radio Slovenija, kjer ima kar 56 odstotkov zaposlenih pravico do dela do doma, od tega največ, 93 odstotkov, na Valu. Podobno je na umetniškem tretjem programu (Radio Ars), kjer po naših podatkih kar 47 zaposlenih (praktično vsa ekipa) izkorišča pravico do dela od doma.

Uprava RTVS želi urediti stanje in preprečiti zlorabe. Pridobili smo analizo uprave, v kateri je izpostavljeno, da je na nacionalni RTV število pogodb, ki omogočajo delo na domu, bistveno višje od števila v javnem sektorju. Obstajajo sicer velike razlike med posameznimi enotami nacionalke – analiza navaja, da nekateri vodje enot predloge za delo na domu podajajo neselektivno in ne izvajajo nadzora nad pravilnim izvajanjem dela na domu.

Zaradi dela od doma prihaja celo do neobičajnih konfliktov in izpadov. Po poročanju naših virov je delavski direktor RTVS Franci Pavšer mlajši (sicer znani radijski novinar) zahteval delo od doma. Ker mu ga predsednik uprave Zvezdan Martič ni hotel odobriti, je šel Pavšer na bolniško.

Konec avgusta in v začetku septembra je poteklo 194 pogodb za delo na domu, od tega največ, 114, na Radiu Slovenija, 32 pa v Multimedijskem centru. Nova uprava je v septembru in začetku oktobra dobila v potrditev 213 predlogov za delo od doma, med njimi je bilo precej neustreznih – več deset jih ni imelo potrdila o ustreznosti delovnega prostora za delo na domu. Ker je uprava vztrajala, da se predlagatelji držijo vseh internih aktov in zakonodaje, so se nekateri vodje na to izzvali izrazito negativno, to označili za nepotrebno birokracijo in med zaposlenimi tudi širili neresnično stališče, da uprava ukinja delo od doma, piše v pridobljeni analizi.

Doslej je uprava potrdila skoraj polovico predlogov, podpisovanja pa so še v teku, saj na RTVS čakajo na potrebna potrdila glede ustreznosti delovnih prostorov. Med zavrnjenimi so predvsem tisti predlogi, kjer ni splošnega strinjanja, da se delo enakovredno kakovostno opravi na domu.

Zaradi dela od doma prihaja na RTVS do neobičajnih konfliktov in izpadov.

M24

Celoten finančni učinek dela na domu za RTVS ni pozitiven in obstoječi sistem časovne omejitve dela na domu povzroča ogromne količine dela kadrovski in pravni službi, neposredno nadrejenim in upravi, kakor tudi nekaterim zaposlenim, ki posledično dolgo čakajo na pogodbe, piše v analizi. So še drugi stroški: nekateri pri delu od doma uporabljajo svoje računalnike, drugi službene; za nekatere zaposlene pa mora RTVS dodatno plačati za uporabo licenčnih programov.

Delo na domu nekateri razumejo kot pravico in ne kot možnost, kar povzroča nezadovoljstvo pri tistih, ki prihajajo v službo, nihče pa ne prevzema odgovornosti za nepravilnosti in morebitne posledice, izpostavlja analiza. Prihajalo naj bi celo zlorab, ko se pridejo zaposleni v službo štempljat in gredo nato domov, ob koncu dneva se pridejo odštempljat in si na tak način nabirajo viške ur.

Delo na domu nekateri razumejo kot pravico in ne kot možnost, kar povzroča nezadovoljstvo pri tistih, ki prihajajo v službo, nihče pa ne prevzema odgovornosti za nepravilnosti in morebitne posledice, izpostavlja analiza.

Drugi zaposleni v istem dnevu beležijo tako prihod v službo kakor tudi delo od doma, s čimer si zagotovijo izplačilo potnih stroškov in za povrh še nadomestilo za uporabo sredstev in materiala, ki se izplačuje za delo na domu. Zaposlenim je namreč za izplačilo potnih stroškov dovolj že minimalna prisotnost v prostorih delodajalca. V obdobju od junija do septembra je uprava zabeležila skupaj 130 prihodov v službo in delo od doma na isti dan, pri čemer prednjači Radio Slovenija s skupaj 62 primeri.

Upravi gre v nos tudi situacija, kjer nekateri zaposleni dan začnejo z delom od doma, nato pa ga nadaljujejo s prihodom v službo. Posamezniki od doma delajo brez veljavne pogodbe, uprava pa še opozarja, da nekateri, ki delajo od doma, niso dosegljivi prek običajnih komunikacijskih kanalov, drugi pa delo od doma opravljajo na drugi lokaciji od prijavljene. Oddana poročila o delu na domu so pogosto nepopolna in premalo konkretna, še ugotavlja analiza.

Upravo posebej moti, da se morajo delovne obveznosti, ki jih je mogoče opraviti samo v prostorih delodajalca, porazdeliti med zaposlene, ki hodijo v službo. Tisti, ki nimajo pravice do dela od doma, pogosto izražajo nezadovoljstvo in se pritožujejo, da so njihovi kolegi privilegirani. Nazadnje pa imajo zaradi dela na domu polne roke urejevalci evidence delovnega časa, ki bi svoj čas v službi lahko koristneje porabili za kaj drugega, meni uprava.