Revija Reporter
Slovenija

Na lokalni ravni možne vsakršne koalicije, vse več nestrankarskih kandidatov in list

7. sep. 2014 10:06 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Povezovanje strank in list na lokalni ravni nima veliko skupnih značilnosti s tistimi na državni ravni, kaže praksa po Sloveniji. Na lokalni ravni, kjer so bolj kot politične barve pomembni projekti za skupno dobro, so možne vsakršne koalicije, trendi pa kažejo nastop vse več nestrankarskih županov in list, ki postajajo pomemben faktor koalicij.

Poznavalec lokalne samouprave Miro Haček z ljubljanske Fakultete za družbene vede izpostavlja celo, da na lokalni ravni ni nobene vzporednice s koalicijami na državni ravni in da so na lokalni ravni možne vse koalicije, saj ni stroge ideološke delitve na leve in desne.

Tretji faktor na lokalni ravni, ki ga na državni ravni ni, pa so neodvisni oz. nestrankarski kandidati. "To pa je pomemben faktor na lokalni ravni, ker so zelo uspešni. Tako pri županskih volitvah kot zadnje čase tudi pri volitvah v občinske svete," pravi Haček in dodaja, da so neodvisni kandidati in liste ponekod celo prevladujoči faktor v koalicijah občinskih svetov.

Kot kaže, se bo tudi letos za nastop na lokalnih volitvah oblikovalo še več posebnih lokalnih list, ki nastopajo večinoma samo v eni občini ali v nekaj sosednjih občinah, pridobijo pa si vedno kar nekaj odstotkov v občinskem svetu in so zato pomemben partner političnim strankam pri tvorjenju različnih koalicij, pravi Haček in opozarja, da so na zadnjih lokalnih volitvah takšne liste dobile največji delež glasov, večji od katerekoli politične stranke.

Tudi za letošnje volitve bi lahko po besedah Hačka precej zagotovo trdili, da bodo neodvisni oz. nestrankarski kandidati spet pobrali največ županskih mest in da bodo te zelo različne neodvisne in nestrankarske liste najuspešnejša sila skupno gledano za vstope v občinske svete. Verjetno se bo takšen trend ohranil tudi v prihodnje, napoveduje Haček in pojasnjuje, da je podoben trend tudi v sosednjih in drugih evropskih državah. Uspešnost nestrankarskih kandidatov pa je po njegovem mnenju posledica močnega odpora ljudi proti političnim strankam.

Sicer je za povezovanja na lokalni ravni vse bolj značilno programsko sodelovanje, tudi povezovanje za posamezni projekt. Je pa to po Hačkovih besedah zelo odvisno od tega, kdo je župan v posamezni občini. Če je ta župan nestrankarski oz. neodvisni, potem je takšna koalicija toliko bolj verjetna.

Raziskave po njegovih besedah kažejo, da neodvisni župani bolj pogosto posegajo po programskih koalicijah, pa ne morda zato, ker bi to ravno želeli, ampak so v te situacije prisiljeni, ker zelo težko sklenejo kakšne koalicije s političnimi strankami, saj te niso najbolj navdušene nad nestrankarskimi in neodvisnimi kandidati, sploh pa ne na mestu župana, še pravi Haček.

Tako je zanimiva izkušnja iz mestnega sveta v Novi Gorici. Župan Matej Arčon se je pred štirimi leti odločil, da bodo delali brez koalicije in opozicije. Sam je na nedavni novinarski konferenci ocenil, da je bil tak način dela uspešen, saj je tako uspel pridobiti široko podporo za predlagane projekte. Nekoliko drugače pa menijo nekatere politične stranke, med njimi predvsem SD, ki je bila občinska zmagovalka zadnjih lokalnih volitev v Novi Gorici, a so bili predlogi njihovih svetnikov preslišani ter zato neuspešni.

Poseben je v iztekajočem se mandatu tudi položaj v Mariboru, kjer so na nadomestnih volitvah marca lani dobili novega župana, a ohranili bolj ali manj stari mestni svet. Kljub temu so se v štirih letih močno pomešala razmerja moči v njem. Prej največja svetniška skupina Županova lista in SLS je po odstopu prejšnjega župana Franca Kanglerja razpadla na dva tabora in najmočnejša skupina v mestnem svetu je postala SDS, medtem ko župan Andrej Fištravec nima v mestnem svetu niti enega svojega predstavnika. Čeprav je ob zaprisegi označil mestni svet zaradi njegovega upiranja pozivom protestnikov k odstopu za nelegitimnega, je bil prisiljen sodelovati z njim, koalicij pa ni sklepal.

Kot omenjeno, so na lokalni ravni možne vsakršne koalicije strank. Tako je bila zadnja štiri leta za državno politiko precej netipična koalicija v Mestni občini Kranj, in sicer koalicija strank SD in SDS, ki podpira župana Mohorja Bogataja. Na lokalnih volitvah leta 2010 pa je denimo županskega kandidata Borisa Ježa v Občini Ajdovščina podprla koalicija strank SDS, SD, NSi in SLS. Jež je v prvem krogu volitev prejel največ glasov (dobrih 46 odstotkov), a ga je v drugem krogu premagal Marjan Poljšak (Narodna stranka dela).