Kongres bo do popoldanske uradne predstavitve kandidatov potekal za zaprtimi vrati. Po veljavnem statutu stranke bo le en krog volitev predsednika.
Jasnič je ob prihodu na kongres izpostavil pričakovanje, da se bo zgodba danes razpletla, da DeSUS po dolgem času "dobi legitimno vodstvo in gre hrabro naprej". Spomnil je, da so pred njimi volitve.
Kot prednosti je izpostavil svoje izkušnje iz časa, ko je bil generalni sekretar stranke in opravljal operativne naloge. Na vprašanje pozicije DeSUS v prihodnje je odgovoril, da je prva naloga ponoven vstop v parlament. Zatem bodo videli, kdo bo sestavljal koalicijo, pri čemer mora imeti DeSUS v mislih vsebino oz. svojo strukturo, torej upokojence.
Žmavc meni, da je to kongres resnice in popravnega izpita ne bo. Po njegovih besedah morajo priti do konsolidacije vodstva, ki bo iskalo sodelovanje s poslansko skupino, tako da v političnem prostoru odigrajo pomembno vlogo tudi v nadaljevanju. A s politično orientacijo, je dodal. Glede razmer v DZ je izpostavil stanje nestabilnosti. Po njegovem mnenju se DeSUS ne sme nagibati niti na levo niti na desno, ampak iskati stične točke, programe in pomembne rešitve za razvoj Slovenije.
Poudaril je še, da se bodo morali zelo resno pripraviti na volitve, ki bodo predčasne ali redne. "Imamo svojo bazo, nanjo računamo. Dati pa moramo taka sporočila, da nas bo tudi podprla," je opozoril Žmavc.
Krope je kot svojo prednost izpostavil, da je že deset let upokojenec, njegov osnovni cilj pa je, da s svojim delom zagotovi dostojno starost upokojencev, tudi bodočim. Kot osnovno metodo dela je poudaril sodelovanje z občinskimi odbori, članstvom ter lastnim kadrom, in ne s kadrom, "ki prileti kot na odlagališče slonov v DeSUS".
Strinja se, da je časa do volitev in za kampanjo, s katero bodo stranko zopet dvignili na javnomnenjskih lestvicah, zelo malo. To po njegovih besedah pomeni, da bodo morali vzporedno peljati veliko aktivnosti. Poudaril je, da so sredinska stranka, saj skrajno levo ali skrajno desno nikoli ni bilo dobro.
Krope se je sicer v preteklosti že pridružil nekaterim predlogom za izključitev poslancev iz stranke. Danes pa je poudaril, da poslance potrebujejo, saj sicer stranka ne bi bila v DZ. Po njegovih navedbah se bo treba z njimi pogovarjati, saj "ena sama žlica ne ropoče, biti morata dve". "Velikokrat je konflikt morda zaradi nerazumevanja problema, če smo ga sploh pravilno opredelili," je še ugotavljal.
Poslanska skupina javno ni podprla nobenega kandidata. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je tudi ob prihodu povedal, da nima favorita. Kdo bo zmagovalec, ni želel ugibati.
Da bo DeSUS šel po pravi poti, mora biti bodoči vodja po njegovih besedah predvsem demokrat, in ne strankokrat. Prav tako se mora demokratično pogovarjati tako znotraj stranke kot navzven ter vedno ocenjevati uresničevanje programa. "Ne sme biti le človek, ki je ideološko opredeljen, pomemben mu mora biti tudi program stranke," je opozoril.
Vidna članica DeSUS Julijana Bizjak Mlakar, ki prihaja iz gorenjske pokrajinske organizacije, je v izjavi pred kongresom izpostavila, da ima prednost kandidat, ki je neobremenjen in je dokazal, da ima etične in moralne vrednote. Po njenih ocenah je to Jasnič.
Začasna vodja DeSUS Brigita Čokl pa se je v poročilu o delu stranke, ki je sicer potekalo za zaprtimi vrati, a so ga posredovali medijem, dotaknila tudi ponovne izvolitve Karla Erjavca za predsednika DeSUS lani decembra in njegove neuspešne kandidature za novega predsednika vlade. S podporo strank opozicijskih strank KUL je prejel 40 glasov in je šlo "za jasen dokaz, da ga niso podprli poslanci lastne stranke", je dejala.
Danes po njenih besedah ugotavljajo, da odločitve v DeSUS niso bile rezultat strateškega odločanja. "Pristali smo v političnem vakuumu, ko smo se odpovedali sodelovanju z vladno koalicijo in hkrati izpadli kot nekredibilen partner v očeh opozicije," je ocenila.
Erjavčev odstop je bil po njenem mnenju logičen, a neprimerno komuniciran. "Pokazalo se je, da DeSUS kljub dolgoletni tradiciji nima jasne in premišljene strategije, ki bi prispevala k notranjemu poenotenju in krepitvi stranke. Bili smo popolnoma nepripravljeni, tako rekoč na čistini," je ocenila. Dodala je, da je odstop Erjavca krizo vodenja in nezaupanja še poglobil, začel pa se je tudi drugi val odstopov in izstopov iz stranke, tudi celotnih odborov, kot tudi prominentnih oseb v stranki.
Kritična je tudi do poslancev in meni, da njihova ravnanja ne zadoščajo kriteriju nedefiniranega pojma zmerne opozicije.
Vendar so vsebinske smernice po ocenah Čoklove dobra osnova za nadaljnje delo, ob hkratni evalvaciji vrednostnega sistema in programa DeSUS. Ob tem bo "nedvomno potreben zelo jasen odnos do ideoloških vprašanj". "Za vsesplošni politični pragmatizem namreč stranka plačuje svojo ceno že nekaj let, posebej pa v zadnjem letu. Prihajajoče volitve bodo odločilne in vstop v parlament mora biti naš cilj, delovanje pa podrejeno temu cilju," je še poudarila Čoklova.
