Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države oz. t. i. Lahovnikov zakon, ki ga je DZ sprejel v času gospodarske krize, osnovno plačilo direktorjev v družbah v pretežno državni lasti omejuje na tri- do petkratnik povprečne bruto plače v družbi oz. skupini.
V zadnjih letih je bilo večkrat slišati, da te omejitve otežujejo pridobivanje dobrih vodstvenih kadrov, predvsem iz tujine, za vodenje podjetij, kjer imajo država oz. njene ustanove večinski delež ali prevladujočo vlogo.
Posnetki nekaterih sej upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) po navedbah portala Pod črto razkrivajo, da je DUTB vsaj v dveh primerih ta zakon obšla oz. je dovolila podjetju, v kateri je solastnik, da njegova določila obide.
Primeri takšne prakse po pisanju portala segajo tako v čas, ko sta družbo vodila še predsednik upravnega odbora Lars Nyberg in glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson - oba sta morala po razkritju kršitev vladne politike plač v t. i. slabi banki zaradi izgube zaupanja oditi s položaja, kot v čas, ko so bili v upravnem odboru že tudi nekateri trenutni člani, npr. trenutni predsednik Marko Simoneti (foto).
Kot prvi primer na portalu navajajo koprski Cimos, kjer imata DUTB in država tričetrtinski lastniški delež. V Cimosu so tako po navedbah portala ob imenovanju Nemca Gerda Rosendahla za prvega moža družbe temu odobrili bruto plačo v skladu z Lahovnikovim zakonom. A Rosendahl je istočasno tudi direktor nemške podružnice koprskega podjetja Cimos Germany, tam pa prejema dodatno plačo. Na Cimosu tega niso zanikali.
Nekoliko drugače so se Lahovnikovemu zakonu po pisanju portala izognili tudi pri treh drugih direktorjih Cimosa, ki bi glede svojih zadolžitev sodili med člane uprave družbe oziroma so v preteklosti bili člani uprave, a so jih degradirali na mesta izvršnih direktorjev zunaj uprave. S tem so se izognili določilom Lahovnikovega zakona.
Na Cimosu so glede tega portalu odgovorili, da so izvršni direktorji družbe trenutno Andraž Brodnjak, Janez Gradišek, in Reinhold Vial. Prva dva sta bila sodeč po uradnih evidencah v preteklosti člana uprave Cimosa. Plač teh direktorjev niso izdali.
Še en primer izogibanja Lahovnikovemu zakonu pa je po pisanju portala tudi zaposlitev Finca Janneja Harjunpääja na DUTB. Ta je z DUTB najprej sodeloval kot zunanji sodelavec, nato pa so ga zaposlili na mestu vodje upravljanja terjatev. Harjunpää, ki je do letošnjega odhoda s t. i. slabe banke vodil projekt Cimos, je imel mesečno plačo okoli 30.000 evrov bruto, kar je bistveno nad omejitvijo plač vodstva slabe banke.
Če začetek teh primerov sega v obdobje Nyberga in Manssona, pa lanski posnetki po pisanju portala kažejo, da so bili s tem seznanjeni in o tem razpravljali tudi novi neizvršni direktorji DUTB Simoneti, zdajšnji glavni izvršni direktor Imre Balogh in Janez Širovnik.
Simoneti naj bi na enem od sestankov predlagal tudi nov obvod zakona. Menedžerje bi tako zaposlil v DUTB in jim dali 20.000 evrov plačila na mesec, obenem pa bi dalo podjetje v lasti DUTB takšnemu menedžerju še pogodbo, vredno 10.000 evrov. Tako bi lahko menedžerju dali plačo 30.000 evrov na mesec. Tako naj bi do višje plače prek pogodbe z žirovsko Alpino prišel tudi Harjunpää.
Simoneti v sporočilu za javnost posamičnih citatov z zaprtih sej upravnega odbora ni zanikal. Je pa pojasnil, da so se stari in novi člani upravnega odbora strinjali, da so omejitve Lahovnikovega zakona resen problem za pridobivanje ustreznih menedžerjev za prestrukturiranje prezadolženih podjetij. Na to so s predlogi po njegovih besedah večkrat opozorili tudi vlado.
Ob tem je povedal, da so bili ob njegovem imenovanju v upravni odbor na DUTB že redno zaposleni projektni menedžerji s prejemki, ki so daleč presegli prejemke direktorjev DUTB. Vsi so po njegovih navedbah poznali tudi primere iz prakse, ko je ena oseba opravljala hkrati več direktorskih funkcij v povezanih podjetjih.
Kot je nadaljeval, so šle njegove "pragmatične" razprave takrat v smeri, da se prouči možnost, da taki dobro plačani projektni menedžerji, če že so zaposleni na DUTB, opravljajo tudi funkcijo direktorja v več hčerinskih družbah. Do analize predlogov po njegovih zagotovilih ni prišlo, ker niso dobili podpore.
Minister Počivalšek pa je po včerajšnji seji vlade glede razmišljanja o spremembah Lahovnikovega zakona dejal, da gre za premislek o nadgradnji zakona, saj so se razmere v vmesnem času spremenile. "Moramo priti do pogojev za to, da se bo plačilo menedžerjem, ki vodijo državna podjetja, odrejalo v odvisnosti od pomena in uspešnosti posameznega podjetja," je navedel.
Poti do tega cilja sta po njegovih besedah bodisi nov sistem nagrajevanja znotraj Slovenskega državnega holdinga bodisi nadgradnja Lahovnikovega zakona. Do odločitve o ustreznem ukrepanju naj bi prišlo v kratkem.
Na ministrstvu za finance, kjer bdijo nad delovanjem DUTB, so medtem v odzivu za Radio Slovenija izrazili pričakovanje, da DUTB s plačno politiko oseb, ki niso člani upravnega odbora, upošteva veljavno zakonodajo. Ob tem so že zahtevali, da DUTB predloži vse interne akte, tudi pravilnik o plačah, nagrajevanju in napredovanju. Pričakujejo še, da bo gospodarsko ministrstvo pripravilo napovedane spremembe zakona, dodatno pa bodo od DUTB zahtevali pojasnila glede domnevno spornih prejemkov.