Nekateri člani sveta DeSUS so bili namreč zelo razburjeni zaradi posnetka s seje upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katerem trenutni predsednik upravnega odbora DUTB Simoneti razmišlja, kako bi obšel t.i. Lahovnikov zakon. V DeSUS menijo, da takšen človek ne more biti deležen zaupanja, zlasti ko gre za t. i. slabo banko, je po seji sveta stranke DeSUS v Ljubljani povedal Erjavec.
Erjavec obžaluje, da je vlada v četrtek sprejela odločitev, da bodo počakali 14 dni na poročilo ministrstva za finance glede DUTB. Neuradno sicer prvaku DeSUS in zunanjem ministru ne bo treba čakati tako dolgo. Vlada naj bi namreč poročilo obravnavala že na seji v sredo.
Po Erjavčevem mnenju je sicer že posnetek dovolj zgovoren in bi moral Simoneti že oditi s položaja. "Če tega ne bo storil, bodo ministri DeSUS na vladi, ki ima vlogo skupščine DUTB, zahtevali njegovo razrešitev," je dodal.
Javnost so namreč minuli teden razburila razkritja posnetkov nekaterih sej upravnega odbora DUTB, ki so jih iz anonimnega vira pridobili na portalu Pod črto. Ti med drugim kažejo na izogibanje določilom t. i. Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače vodilnih v državnih podjetjih.
Posnetki nekaterih sej upravnega odbora DUTB po navedbah portala Pod črto razkrivajo, da je DUTB vsaj v dveh primerih ta zakon obšla oz. je dovolila podjetju, v katerem je solastnik, da njegova določila obide.
Simoneti naj bi na enem od sestankov predlagal tudi nov obvod zakona. Menedžerje bi tako zaposlil v DUTB in jim dali 20.000 evrov plačila na mesec, obenem pa bi dalo podjetje v lasti DUTB takšnemu menedžerju še pogodbo, vredno 10.000 evrov. Tako bi lahko menedžerju dali plačo 30.000 evrov na mesec. Tako naj bi do višje plače prek pogodbe z žirovsko Alpino prišel tudi Finec Janne Harjunpää, ki je bil pred časom zaposlen na DUTB.
Simoneti, ki se je pisno odzval na dogajanje, posamičnih citatov z zaprtih sej upravnega odbora ni zanikal. Je pa pojasnil, da so se stari in novi člani upravnega odbora strinjali, da so omejitve Lahovnikovega zakona resen problem za pridobivanje ustreznih menedžerjev za prestrukturiranje prezadolženih podjetij. Na to so s predlogi po njegovih besedah večkrat opozorili tudi vlado.