»Ocenjujemo, da je tveganje za okužbo z novim koronavirusom zaradi prejemanja pošte, ki prispe na naše domove v papirnati obliki, kot so kuverte, položnice, reklamni letaki in časopisi, zanemarljivo,« so nam odgovorili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Kot so pojasnili, je večina pošte, ki prispe v naše domove, iz papirja. »Po dosedanjih znanstvenih ugotovitvah novega koronavirusa na tiskarskem papirju niso zaznali tri ure po inkubaciji. Pošta Slovenije navaja, da upošteva vse naložene in priporočene ukrepe tako NIJZ kot drugih pristojnih inštitucij.«
»Ocenjujemo, da je tveganje za okužbo z novim koronavirusom zaradi prejemanja pošte, ki prispe na naše domove v papirnati obliki, kot so kuverte, položnice, reklamni letaki in časopisi, zanemarljivo,« so nam odgovorili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Dodali so, da je glede obstojnosti novega koronavirusa na različnih površinah do zdaj malo verodostojnih podatkov: »V laboratoriju so pri poskusih v običajnem okolju (temperatura zraka od 21 do 23 °C in relativna vlaga 65 odstotkov oziroma 40 odstotkov) ugotovili, da pri tiskarskem in tekstilnem papirju novega koronavirusa CoV-2 niso zaznali tri ure po inkubaciji, na kartonu 24 ur po inkubaciji, na lesu in tkanini drugi dan po inkubaciji, na gladkih površinah stekla in bankovca četrti dan po inkubaciji ter na gladkih površinah nerjavečega jekla in plastike sedmi dan po inkubaciji.«
Ker je knjižnično gradivo iz različnih materialov (papir, plastika, karton in podobno), svetujejo, da upoštevamo čas za material, na katerem virus preživi najdlje. Pošiljko po pošti varno shranimo in odpremo po treh dneh, če pa je iz plastificiranega materiala, jo lahko temeljito obrišemo z alkoholnim razkužilom. Podobno velja za knjige in druge predmete, ki jih kupimo v knjigarnah in papirnicah ter fotokopirnicah.
