Letalo je pred pristankom približno eno uro krožilo nad osrednjo Slovenijo, med Litijo, Moravčami in Ivančno Gorico.
Po pričevanju občanov je letalo tudi spustilo nekaj goriva, kar je sicer standardna procedura za zasilni pristanek.
V skladu s temi protokoli so bile aktivirane tudi dežurne službe. Strokovni vodja gasilsko-reševalne službe Kranj Andraž Šifrer je za STA potrdil, da sta bili na Brniku v pripravljenosti letališka enota in poklicna enota iz Kranja. Iz Zdravstvenega doma Kranj pa so na brniško letališče poslali urgentnega zdravnika in reševalno vozilo. V pripravljenosti je bila enota nujne medicinske pomoči ZD Kranj in sosednje enote, so sporočili za STA.
A intervencija ni bila potrebna, saj je torej letalo varno pristalo. Zaradi dogodka pa na letališču niso beležili nobenih zamud drugih letov.
Gre sicer za veliko, širokotrupno dvomotorno letalo. Na njem so bili štirje člani posadke. Letalo ostaja na brniškem letališču, kjer poteka pregled. Po trenutnih informacijah pa bi lahko zapustilo letališče ponoči ali zgodaj zjutraj.
Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin, ki je v Radovljici sodeloval na novinarski konferenci pred sobotnim tradicionalnim državnim preverjanjem usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije, je ob tej priložnosti pojasnil, da podrobnih informacij o dogodku nima. Na centru za obveščanje namreč dobijo le standardno informacijo v skladu s protokolom predhodne najave v primeru zasilnega pristanka letala.
Kot je dejal Behin, so bili tako obveščeni o tem, da se pripravlja zasilni pristanek, vse ostalo poteka na letališču, sami pa bi se vključili le v primeru, če bi se zgodil najslabši možni scenarij, kar pa se na srečo ni zgodilo.
Pojasnil je, da je za primer letalskih nesreč na državni ravni izdelan poseben načrt. V primeru, ko gre za tovorno letalo, je ukrepanje prilagojeno temu, kaj letalo prevaža. Če gre za snovi, ki bi lahko bile potencialno nevarne, se po protokolu aktivirajo posebne državne službe, poleg tistih, ki so že na samem letališču.
Za take primere so pripravljeni načrti in tudi izvedene vaje, je zagotovil. Dodal je, da so ekipe usposobljene, je pa ukrepanje ob takšnih nesrečah vedno izziv, saj vključuje evakuacijo celotnega letališča, odpovedi letov, na letališču pa je običajno tudi večje število oseb iz različnih držav.
V zadnjih letih na mariborskem in brniškem letališču ni bilo dogodkov, kjer bi bilo potrebno tovrstno posredovanje, so bili pa po besedah Behina posamezni primeri, ko je prišlo do odpovedi motorjev ali tehničnih napak.
Sicer pa je po njegovih besedah običajen postopek, da letalo pred zasilnim pristankom kroži, da se zmanjša količina goriva in se pripravil letališko in ostalo osebje za posredovanje. Kot je dodal, gre v takšnem primeru za nadzorovan zasilni pristanek.
