Slovensko predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008 se je izkazalo za uspešno in brez spodrsljajev. Potekalo v novem kongresnem centru na Brdu, ki so ga za ta namen zgradili v enem letu, toda čeprav je tla avle krasil zgolj beli marmor, ni spodrsnilo nobenem gostu ali gostitelju. Vodstvo javnega gospodarskega zavoda Brdo se je čez nekaj mesecev odločilo za nakup orientalske preproge, s katero so dodatno prekrili lepi marmor.
Ta naj bi estetsko dopolnjevala Španzlove umetnine, ki visijo na stenah in naj bi kljubovala tudi stopicanju do petsto gostov. Prava priložnost za to investicijo, ki ni bila v skladu s črnogledimi gospodarskimi napovedmi, se je pokazala takoj po volitvah, ko je Janševa vlada opravljala le še tekoče posle, nova Pahorjeva vlada pa še ni bila izvoljena.
Vnaprej izbrani ponudnik
V skladu z zakonom o javnem naročanju je JGZ Brdo objavil razpis na svoji spletni strani, toda rok za oddajo ponudb se je iztekel že v šestih dneh po objavi razpisa. Poleg tega so bili trije dnevi prosti, torej je bilo možno ponudbe oddati v vsega skupaj treh dneh. Razpis je bil objavljen v torek, 28. oktobra 2008, v petek je bil praznik reformacije, v soboto dan spomina na mrtve, nato nedelja, v ponedeljek pa je komisija že izbirala ponudbe - in izbrala edinega ponudnika, družbo Schilling iz Lukovice, ki jo je zastopal prokurist Leonhart Podgornik.
Ta je ponudila preprogo Pazyr ul Malik pakistanskega izvora, dolgo 12,94 metra in široko 7,04 metra. Preproga bi sicer po razpisu morala biti dolga od 13 do 14 metrov ter široka več kot sedem metrov. Pred pranjem je ustrezala razpisnim merilom, po njem pa se je skrčila, tako da je bila dolga malo manj kot 13 metrov.
Kljub temu so jo izbrali in na koncu zanjo plačali 149.460 evrov oziroma 124.550 brez DDV. Seveda se vse to ne bi zgodilo, pravijo poznavalci razmer, če že ne bi bilo vnaprej dogovorjeno, kdo bo izbrani ponudnik. Prokurista Podgornika so menda že pred tem večkrat videvali v družbi z direktorjem zavoda Iztokom Puričem.
Približno leto dni se za to drago plačano preprogo ni nihče zmenil, leta 2010 pa je na vrata zavoda potrkal revizor Uroš Štuhec, zaposlen v generalnem sekretariatu vlade. Med pregledom dokumentacije mu je takoj padla v oči ta cenena preproga. Izdelal je revizijsko poročilo, v katerem je ugotovil, da je šlo za čudne posle.
Revizijskega poročila nam na generalnem sekretariatu vlade ne želijo razkriti, kljub temu nam je znana njegova vsebina. Med drugim so ugotovili, da je bil rok za oddajo ponudb prekratek, da je bil kupec dogovorjen že vnaprej, da ponudba sploh ni ustrezala razpisnim merilom, poleg tega je dodatni strokovni pregled pokazal, da ne ustreza niti gostota vozlov. Z drugimi besedami, gre za ceneno preprogo, ki jo je zavod drago preplačal.
Preproge take kvalitete naj bi bile na trgu vredne okoli 36.000 evrov, torej približno štirikrat manj, kot je zanjo plačal zavod. S tem se ni strinjalo vodstvo zavoda, ki naj bi najelo več sodnih cenilcev, najvišjo možno vrednost pa je določila cenilka Kristina Ažman Tkalec, ki je preprogo ocenila na 80.000 evrov brez DDV. To je še vedno precej manj, kot so plačali za to preprogo (recimo, da verjamemo, da je res) iz Pakistana.
Direktor zavoda Iztok Purič pojasnjuje: »Z izgradnjo novega kongresnega centra za predsedovanje EU je ob zaključku predsedovanja vhodna avla kongresnega centra ostala prazna in tla nezavarovana. Glede na veliko frekventnost gostov v avli, nevarnosti zdrsov ter tudi iz vidika uporabnosti in funkcionalnosti ter zgleda, je bila sprejeta odločitev, da se tla zaščitijo. Reprezentančnost objekta je pogojevala nakup preproge.
JGZ Brdo je preprogo kupilo iz sredstev komercialne dejavnosti in ni šlo za proračunska sredstva.« Na dodatno vprašanje, ali je morda med predsedovanjem komu spodrsnilo, ni odgovoril. Med obiskom kongresnega centra smo tudi opazili, da še vedno lahko komu spodrsne, saj preproga ne prekriva celotne avle, ampak le njen večji del. Poleg tega je se je težko izgovarjati na to, da ni šlo za proračunska sredstva, saj gre za javni zavod, njegovo poslovanje pa je revidiral generalni sekretariat vlade, ki je tudi ugotovil nepravilnosti. Glede znanstva s Podgornikom pa je Purič odgovoril, da je le eden od poslovnih partnerjev, s katerimi sodeluje njihov zavod.
Direktor Purič si umije roke
Skladno s priporočilom revizorja se je vodstvo zavoda odločilo za tožbo proti dobavitelju preproge zaradi previsoke cene ob nakupu in od njega zahtevalo 53.460 evrov. »Postopek je po pooblastilu JGZ Brda vodil odvetnik Primož Kozina in v predhodni fazi postopka, v fazi mediacije je bilo ugotovljeno, da je podjetje, ki smo ga tožili insolventno in da je pridobitev blaga v protivrednosti edina realna rešitev, ki pomeni takojšnjo pozitivno rešitev nastalega problema za JGZ Brdo.
Poravnava je bila izvedena in preproge so bile izbrane po pregledu cenilca ustrezne stroke. Njegovo mnenje je, da so preproge »glede na način izdelave in kakovost ter glede na povprečno vrednost, navedeno v mednarodnih cenovnih tabelah ustrezno ovrednotene in bi pri prodaji na prostem trgu v skupnem znesku presegle višino vrednosti navedene v sodni poravnavi«. Preproge se nahajajo v prostorih JGZ Brdo,« je odgovoril Iztok Purič.
Kot izhaja iz zapisnika o sklenitvi sodne poravnave, jih je podjetje Schilling poplačalo s petimi manjšimi perzijskimi preprogami. Te so za zdaj še v skladišču JGZ Brdo. Purič pravi, da bi jih lahko uporabili v katerem od drugih protokolarnih objektov, vendar se to za zdaj še ni zgodilo. Vmesno je najbrž tudi vprašanje, zakaj je Schilling sploh pristal na mediacijo, saj ni imel česa izgubiti, sploh ker je bil zavod Brdo pripravljen plačati preprogo po ceni, po kateri jo je ponujal.
Krivdo za nepravilnosti so pripisali izključno vodji nabavne službe Majdi Markun, ki je ves čas delovala z vednostjo direktorja Puriča, kar nam je v pogovoru priznal tudi sam.
Uradno je o tem odločala komisija, katere predsednica je bila, toda neuradno sta bila druga dva člana zgolj statista. Zoper Markunovo je po naših informacijah stekel postopek zaradi odpovedi delovnega razmerja, vendar se je pritožila in tako zdaj uradno ni odpuščena. Purič pravi, da naj bi postopek odpovedi potekal zaradi ukinitve njenega delovnega mesta, ker so nabavno službo pripojili k splošni službi, Markunova pa da je na bolniški. Zanikal je, da naj bi šlo za odpoved iz krivdnih razlogov.
Hkrati pa so na zavodu Brdo objavili razpis za novo delovno mesto notranjega revizorja, kar je po mnenju poznavalcev razmer zgolj tratenje denarja, saj je to delo do zdaj uspešno opravljal revizor iz generalnega sekretariata vlade. Še več, s tem naj bi zavod Brdo izkazal nezaupnico revizorju Urošu Štuhcu, ki je odkril nepravilnosti pri nakupu orientalske preproge. Purič se sklicuje na spremembo pravilnika o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, ki vključuje tudi novo sistematizirano delovno mesto notranjega revizorja: »Spremembo sistematizacije je potrdila Vlada RS. Velikost organizacije in obseg poslovanja sta bila glavna kriterija za odločitev, da potrebujemo notranjega revizorja, kar bo omogočilo še bolj transparentno delo. Delovno mesto revizorja je ovrednoteno v skladu s sistemom plač v javnem sektorju.« Kot nam je še zaupal, naj bi bila izbrana revizorka, ki prihaja iz kmetijskega ministrstva.
Skrivnostna vloga Alenke Bratušek
Iz generalnega sekretariata vlade nam na naša vprašanja niso odgovorili, ampak so to prepustili direktorju Brda. Tako nam je on potrdil, da je konec oktobra lani z mesta predsednice upravnega odbora JGZ Brdo odstopila Alenka Bratušek, sicer generalna direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance. Bratuškova je bila kandidatka stranke Zares na zadnjih volitvah, je pa tudi mestna svetnica v Kranju na listi Hermine Krt, direktorice kranjske podružnice Probanke, ki se zdaj preriva v »letečem cirkusu Mance Košir«.
Odstop Bratuškove zanimivo sovpada z revizijskim poročilom o poslovanju JGZ Brdo, toda leto pred tem je na njeno domnevno sporno vlogo v tem zavodu poslanskem vprašanju opozoril poslanec SNS Zmago Jelinčič: »Med različnimi izvajalci, ki so gradili in opremljali Kongresni center na Brdu se govori, da so istočasno gradili stanovanjske objekte zaposlenim v omenjenem zavodu, v neposredni bližini JGZ Brdo. Tako se govori, da naj bi gradili stanovanjski hiši v Stražišču gospe Alenki Bratušek, zaposleni na ministrstvu za finance kot generalni direktorici direktorata za proračun, in v Gamsovem raju na Zgornji Beli gospe Majdi Markun, zaposleni v JGZ Brdo kot vodja nabavnega trženja. (…)
Sporne naj ne bi bile le gradnje več stanovanjskih hiš, temveč tudi notranje opremljanje, urejanje zunanje okolice, nakupi novih stanovanj, uporaba storitev, ki jih nudi JGZ Brdo (prehrana, fitnes, tenis, masaža, bivanje v posameznih apartmajih in ostalih kapacitetah) in drugo. Po govoricah domačinov naj bi gradnjo in opremljanje Kongresnega centra na Brdu izvajala podjetja, ki so istočasno sodelovala pri izvajanju gradbenih in drugih del tudi pri omenjenih osebah...«
Vlada je v odgovoru Jelinčičevo poslansko vprašanje označila kot govorico brez konkretnih dokazov. »O nepravilnosti so že v preteklosti krožile razne anonimke, ki so bile posredovane tako raznim medijem kot na policijo. Nobena od anonimnih obtožb se doslej ni potrdila kot resnična,« je konec leta 2009 odgovoril takratni generalni sekretar Milan M. Cvikl, znan tudi po razvpiti poroki v JGZ Brdo. Njegova naslednica Helena Kamnar, ki naj bi sicer ves čas varovala hrbet Bratuškovi, pa v zvezi s preplačano preprogo in dogajanjem na Brdu raje molči.
