V sredo in ponoči je ponekod po Sloveniji zapadlo več kot deset centimetrov snega, v višje ležečih krajih pa tudi do 25 centimetrov. Največ so ga namerili na Gorenjskem in Koroškem. Vreme bo v prihodnjih dneh ostalo hladno za ta letni čas, vendar bo sneg po nižinah verjetno kmalu pobralo.
Sneženje je botrovalo nevšečnostim po večjem delu države. Pod težo snega so se podirala drevesa in lomile veje, kar je povzročilo tudi prekinitve električnih vodov. Več tisoč ljudi je brez elektrike ostalo na Koroškem, v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem in v delu Štajerske, a so se do popoldneva razmere že normalizirale.
Sneg je presenetil tudi voznike, na Dars pa so znova leteli očitki, da je prepočasi čistili avtoceste in hitre ceste. Na Darsu so te očitke zavrnili in zagotovili, da so pravočasno poskrbeli za preventivno posipanje in pluženje. Posipanje avtocest in hitrih cest se je začelo že pred začetkom sneženja, s pluženjem pa so začeli takoj, ko se je sneg začel oprijemati cestišča.
Največ škode bo tokratna ujma povzročila v kmetijstvu. Kmetijske rastline so zaradi toplega vremena v prvi polovici aprila pospešile rast in prešle v fazo, ko so zelo občutljive na nizke temperature, kmetje pa so zaradi toplega vremena pohiteli s setvijo in saditvijo.
Čeprav bodo natančni podatki škodi znane šele čez nekaj dni, je že jasno, da bodo nekateri kmetje ostali brez večine pridelka. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so pojasnili, da so razmere najbolj kritične v sadjarstvu in vinogradništvu. V sadjarstvu je škoda ponekod tudi 90-odstotna.
Prekmurje, Podravje in Štajerska so po oceni KGZS prizadeti v celoti, tudi na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini je zaradi zgodnejše vegetacije škoda zaradi mraza velika. Nekoliko manj škode je mraz povzročil v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in Koroškem, a je zaradi snega tudi tam pričakovati slabšo oploditev in manjše pridelke.
Na Primorskem se temperature niso spustile tako nizko, da bi povzročile večjo škodo, vendar nevarnost še ni mimo. Za ta del Slovenije glavni problem prihaja v prihodnjih dneh, ko se obeta burja in lahko pride do zapoznele pozebe.
Sneg je nekaj škode povzročil tudi v gozdovih. Prizadeti so predvsem listavci do nadmorske višine 700 metrov, v osrednji in severni Sloveniji pa je poškodovano tudi drevje v nižinah, so pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije.
Svetovalci KGZS bodo v prihodnjih dneh še naprej spremljali stanje na terenu in kmetom svetovali, kako naj ukrepajo, državo pa so pozvali, naj prek uprave za zaščito in reševanje čim prej vzpostavi občinske komisije, ki bodo pripravile realne ocene škode. Na podlagi teh bodo kmetje poskusili uveljaviti olajšave pri davkih in nekaterih prispevkih.
Od države pričakujejo tudi, da bo v luči zahtevnega položaja v kmetijstvu vsaj za eno leto preložila razpravo o novem zakonu o katastrskem dohodku, da bi se lahko v tem času ukvarjali s problemi, ki so doleteli kmetijstvo.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je za STA povedal, da je za torek sklical srečanje predstavnikov zavoda za gozdove, KGZS, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije ter uprave za zaščito in reševanje. "Pričakujem, da bomo imeli takrat na razpolago bolj natančne informacije," je povedal.