"Ministri smo izrazili frustracijo, da Grčija po dveh mesecih ni naredila, kar je bilo dogovorjeno. Po drugi strani se ni kaj dosti premaknila od svojih stališč iz februarja, vmes je celo sprejela ukrepe, ki so šli v nasprotno smer od dogovorjenega," je pojasnil Mramor.
Mediji sicer pišejo, da evropski finančni ministri v petkovi razpravi v zvezi z Grčijo gneva niso več držali v sebi, grškemu finančnemu ministru Janisu Varufakisu pa da so žugali, da se čas izteka. Med zaprtim delom srečanja je Mramor po navedbah medijev izpostavil tudi nujnost načrta B za območje evra v primeru propada pogovorov z Grčijo, čeprav si vsi prizadevajo, da pride do pravočasnega dogovora.
Mramor je danes za STA razpravo o Grčiji označil kot precej napeto, stališče vseh ministrov iz območja evra, tudi njegovo, pa je bilo, kot je zatrdil, enako: "Dogovor je treba sprejeti, ker je to edini način, da se Grčija izvije iz krizne situacije." Grčija je sicer po Mramorjevih besedah naredila veliko strukturnih sprememb, ki so končno začele dajati učinke, zato "nepotrpežljivost pri tem ni na mestu".
V okviru neformalnega srečanja v Rigi je v petek potekala tudi razprava o gospodarskem in finančnem položaju v EU ter o strukturnih reformah in investicijah, ki jo je Mramor danes za STA izpostavil kot najboljši del dvodnevnega srečanja. Po ministrovih besedah je razprava, v okviru katere so posamezne države predstavile svoje izkušnje, potrdila, da strukturne reforme niso le besede, temveč dajejo izjemno dobre rezultate.
Za primer je Mramor izpostavil Irsko, ki je reforme sprejemala dolgo časa, a so te prinesle izjemno dobre rezultate. "Gospodarska rast Irske gre proti petim odstotkom, dolgoročno načrtujejo več kot triodstotno rast, sledi zmanjšanje brezposelnosti in povečanje zaposlenosti," je dejal in dodal, da gre ob boku z Irsko tudi Slovenija, z razliko, da so pri nas rezultati reform prišli izjemno hitro.
"Reforme smo v Sloveniji začeli v drugem četrtletju 2013, v zadnjem četrtletju 2013 smo že beležili gospodarsko rast in v 2014 je bila ta zelo visoka," je spomnil. Slovenija je bila tako prikazana kot primer, kjer so reforme - spremembe ustave, pokojninska reforma, reforma trga dela, dokapitalizacija bank, ustanovitev Slovenskega državnega holdinga in slabe banke - dale najhitrejši in izjemno učinkovit rezultat.
Naložbeni načrt Evropske komisije so ministri ocenili kot zelo zahteven, posebej za manjše države, saj je v teh težje pridobiti zaseben kapital. Slovenija po Mramorjevih besedah pripravlja konkreten končni predlog projekt za ta načrt, bo pa potrebno še precej usklajevanja z Evropsko investicijo banko in Evropsko komisijo. Mramor zato ni želel podati ocene, kdaj bi bil lahko nared.
"Edini sklep, ki smo ga podprli vsi, tudi Slovenija, je, da bomo te dejavnosti zelo pospešili, ker še obstajajo nekatera področja, kot je recimo področje državnih pomoči, ki lahko zelo zavirajo izvedbo Junckerjevega programa," je pojasnil slovenski finančni minister.
Neformalno srečanje v Rigi se je danes končalo z razpravo o načrtih za unijo kapitalskih trgov. Mramor pravi, da obstaja splošna pripravljenost za unijo, razprave o tem pa da pomenijo le začetek načrtovane vzpostavitve unije.
"Sledilo bo še veliko razprav, saj je za vzpostavitev unije kapitalskih trgov potrebna harmonizacija računovodskih sistemov, davčnih sistemov, zakonodaje na področju insolventnosti, na področju poročanja, na področju obdavčenja in tudi na področju urejenosti trga kapitala. Taka harmonizacija pa je izjemno dolgotrajna," je pojasnil.