DZ uzakonil možnost odpoklica županov

Državni zbor je na današnji seji s 45 glasovi za in 19 proti sprejel novelo zakona o lokalni samoupravi, ki prinaša možnost odpoklica župana med mandatom.

V razpravi so noveli, ki je v javnosti naletela na močan odziv, izrekli podporo poslanci SMC, DeSUS in ZL, proti pa so bili njihovi poslanski kolegi v SD, SDS in NSi.

Novela določa, da lahko občani odpokličejo župana enkrat med mandatom, in to v obdobju po preteku 12 mesecev od dneva nastopa mandata in najkasneje 12 mesecev pred potekom mandata, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji glede števila volivcev v občini, ki podprejo pobudo, zahtevajo glasovanje o odpoklicu in se udeležijo glasovanja.

Število podpisov podpore zahtevi za odpoklic župana je po noveli odvisno od števila prebivalcev v občini tako, da odstotek volivcev, ki naj zahtevo podprejo, pada od 30 odstotkov v občini z do 5000 prebivalci do deset odstotkov volivcev v občini z več kot 100.000 prebivalci.

Odločitev volivcev za odpoklic župana pa je sprejeta, če se glasovanja udeleži več kot 90 odstotkov števila volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, in če za odpoklic glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Novela zakona o lokalni samoupravi je bila del volilnega svežnja šestih zakonov, ki so ga predlagale SMC, DeSUS, SD in takratna ZaAB. Z njim bi iz politike tako na državni kot lokalni ravni izločili funkcionarje, ki bi bili pravnomočno obsojeni na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta.

V svežnju so bile tudi novele zakonov o volitvah v DZ, o državnem svetu, o volitvah predsednika republike, o vladi in o lokalnih volitvah, ki pa na odboru DZ za notranje zadeve konec novembra niso zbrale potrebne dvotretjinske večine in so zato končale zakonodajno pot. Z odločitvijo odbora se je danes seznanil DZ.

Na parlamentarnem odboru je tako preživela le novela zakona o lokalni samoupravi, za sprejete katere je zadostovala že navadna večina.

Sicer so uzakonitvi instituta odpoklica župana na seji odbora nasprotovali v Skupnosti občin Slovenije in v državnem svetu. Noveli nasprotujejo tudi v zunajparlamentarni SLS, ki ima veliko število županov. Napovedali so, da bodo vložili zahtevo za ustavno presojo, če bo novela sprejeta.

Za in proti

"Kdor je izvolil, mora imeti tudi pravico odpoklicati," je poudaril prvopodpisani pod zakonski predlog Jani Möderndorfer (SMC). Novela zato po njegovih besedah volivcem poleg volilne in referendumske pravice daje še pravico odpoklica župana. Kot je dejal, ni nenavadno, da noveli najbolj nasprotujejo župani in "stranka, ki ima največ županov".

Matjaž Han je napovedal, da bodo v poslanski skupini SD glasovali proti noveli. Po njegovih besedah ima zakonski predlog malo dobrih plati in veliko slabosti. Moteče je tudi, da bi DZ s sprejetjem novele sporočil, da poslanci niso omejili svoje funkcije, omejili pa so jo županom, je dejal. Ob tem je opozoril, da so župani med volivci veliko bolj priljubljeni kot poslanci.

Poslanci ZL bodo glasovali za novelo. Miha Kordiš je izpostavil, da je institut odpoklica župana pomembno sredstvo demokratičnega nadzora, ki bo "lokalnim šerifom postavilo jasne meje". "Gre za korak v pravo smer, korak h krepitvi demokracije," je ocenil. Ob tem se je zavzel za zakonsko razširitev možnosti odpoklica tudi na druge občinske in državne funkcionarje.

V NSi so proti zakonskemu predlogu. Jernej Vrtovec je dejal, da novela ne prinaša varovalk, ki bi onemogočile zlorabe instituta odpoklica. Po njegovih besedah bi lahko že "člani dveh ali treh družin" sprožili postopek odpoklica in s tem zagnali kampanjo političnih nasprotnikov župana. Dejal je, da novela tudi ne določa kršitev, ki bi opravičevale odpoklic, in kdo jih bo presojal. Vrtovca tudi moti, da novela ne rešuje vprašanja drugih občinskih funkcionarjev, njena uveljavitev pa bi prav tako pomenila dodatne stroške za občinske proračune.

Proti zakonskemu predlogu so tudi v SDS. Enako kot Vrtovca tudi poslanca največje opozicijske stranke Vinka Gorenaka skrbi možnost zlorabe instituta odpoklica župana. Po njegovih besedah bi v nekaterih občinah že podpisi velike romske družine zadostovali za sprožitev postopka. Dodal je, da ne predlagatelji novele ne vlada niso naredili resne analize učinkov zakonske rešitve.

Za razliko od Vrtovca in Gorenaka pa Peter Vilfan (DeSUS) meni, da so v noveli omejitve za vložitev predloga odpoklica župana postavljene dovolj visoko. Dejal je, da žal vsi župani ne premorejo toliko odgovornosti, da bi sami odstopili, ko bi bilo potrebno. Izrazil je še zadovoljstvo, da za sprejetje novele zadošča že navadna večina.

Sicer je bila novela zakona o lokalni samoupravi del volilnega svežnja šestih zakonov, ki so ga predlagale SMC, DeSUS, SD in takratna ZaAB. Z njim bi iz politike tako na državni kot lokalni ravni izločili funkcionarje, ki bi bili pravnomočno obsojeni na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta.

V svežnju so bile tudi novele zakonov o volitvah v DZ, o državnem svetu, o volitvah predsednika republike, o vladi in o lokalnih volitvah, ki pa na odboru DZ za notranje zadeve konec novembra niso zbrale potrebne dvotretjinske večine in so zato končale zakonodajno pot. Z odločitvijo odbora se bo danes seznanil DZ.

Na parlamentarnem odboru je tako preživela le novela zakona o lokalni samoupravi, za sprejete katere zadostuje že navadna večina. Pod predlog uzakonitve instituta odpoklica župana se je podpisala tudi ZL.