»Odkar ste minister, me je strah telefonirati in pošiljati elektronsko pošto. Ljudje, ki se pogovarjajo z mano, razstavljajo telefone in podobno,« je v razpravi ob interpelaciji notranjemu ministru Vinku Gorenaku očital vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer. Preverili smo, koliko znaša njegov telefonski račun, ki mu ga plačuje državni zbor. Izkazalo se je, da zaradi Gorenaka njegov telefonski račun ni nič manjši v primerjavi z obdobjem pred tem.
Od januarja do konca novembra je za telefoniranje in prenos podatkov na prenosnem telefonu porabil 1.081,39 evra, od tega je govoril za 979,84 evra. Januarja in februarja je govoril za 64,42 evra oziroma za 51,92 evra. Po zaprisegi Janševe vlade, v kateri je notranji minister Vinko Gorenak, je telefoniral še več: marca za 55,10 evra, aprila za 81,89 evra, maja za 78,79 evra, junija za 130,82 evra, julija za 77,75 evra, avgusta kar za 195,59 evra, septembra za 45,90 evra, oktobra za 122 evrov in novembra za 75,66 evra. V povprečju torej za 95,96 evra pogovorov na mesec. Vendarle ga ni strah telefonirati na državne stroške, čeprav je notranji minister Gorenak.
Njegovi stroški telefoniranja so tudi primerljivi z lanskimi stroški telefoniranja, ki mu jih je poravnala mestna občina Ljubljana. Od začetka do konca lanskega leta je bil znesek storitev na njegovem telefonu 1.088,92 evra, do 6. januarja, ko mu je začela telefoniranje plačevati Republika Slovenija, je Ljubljančane stal 1100 evrov. Od januarja do novembra lani je za storitve na prenosnem telefonu (telefoniranje in prenos podatkov) porabil 975,54 evra, kar je celo manj kot letos, ko je v enakem času naredil za 1.081,39 evra stroškov.
Jani Möderndorfer je zbudil največ pozornosti v javnosti, ko je policijo obtožil, da izvaja pritisk na poslance s preverjanjem avtentičnosti njihovih podpisov pod referendumsko zahtevo za zakon o holdingu. Hkrati se je izkazalo, da je kriminalistko sam povabil v državni zbor prav med sejo, da bi iz tega lahko naredil škandal. Že zbiranja podpisov za referendum se je lotil amatersko, saj je k zahtevi za referendum za zakon o slabi banki priložil kar fotokopirane podpise poslancev, zato je državni zbor zahtevo zavrnil. Nekateri podpisi na pravilno vloženi zahtevi pa so bili sporni, ker so se razlikovali od običajnih podpisov poslancev, nekaterih podpisanih menda tistega dne celo ni bilo v državi, zato je bila kriminalistična preiskava več kot potrebna.
Skoraj zagotovo vse to počne po ukazu Zorana Jankovića, saj brez njega nikoli ne bi bil poslanec. Za svojo politično kariero pa se mora zahvaliti Gregorju Golobiču, ki mu je dal zaposlitev v ljubljanski LDS, kjer je bil dolga leta mestni svetnik, dokler se ni pridružil Listi Zorana Jankovića. Mnogi so prepričani, da bi brez Golobiča še danes nosil kahle v Kliničnem centru. Zato ni nič čudnega, če nekaj podobnega počne tudi v državnem zboru.