Mirko Krašovec, vikend zapornik

Sodnica celjskega sodišča Mojca Turinek je ugodila predlogu nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca in njegovega odvetnika Velimirja Cugmasa ter prestajanje zaporne kazni nadomestila z zaporom ob koncu tedna, piše Večer. Tudi sicer se Krašovec včeraj ne bi zglasil na Dobu, saj je zaradi gripe in dihalnih težav v bolnišnici.

Krašovec je bil avgusta lani na celjskem sodišču pravnomočno obsojen na tri leta zapora zaradi napeljevanja h goljufiji Dragice Marinič, nekdanje direktorice podjetja Betnava, in Antona Ekarta, ki je bil tedaj vodja investicij v Betnavi, za pridobitev evropskih sredstev v višini 1,772 milijona evrov za obnovo mariborskega škofijskega dvorca Betnava.

Sodišče je ob ponovnem odločanju sprejelo njegov predlog, da se mu prestajanje zaporne kazni v zaporu na Dobu pri Mirni nadomesti z zaporom ob koncu tedna. Kazen bo lahko po odločitvi sodišča izvrševal tako, da bo med prestajanjem kazni še naprej samostojno opravljal kmetijsko dejavnost na domu in prebival doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko bo moral biti v zavodu. Natančnejše pogoje izvrševanja kazni bo določil zavod za prestajanje kazni, poroča časnik.

Krašovec bi se moral včeraj po prvotni odločitvi sodišča zglasiti v zaporu na Dobu, a so ga v minulih dneh, kot je za Večer povedal njegov odvetnik Velimir Cugmas, v eni od avstrijskih bolnišnic hospitalizirali zaradi gripe in dihalnih težav. Je pa nova odločitev sodišča doprinesla k temu, da mora Krašovec zdaj dobiti nov poziv za prestajanje vikend zaporne kazni.

Še vedno pa ni znana odločitev, v katerem zaporu bo Krašovec preživljal konce tedna. Krašovec je namreč vložil prošnjo, če bi lahko bil to mariborski zapor, ki mu je bližnje kot zapor na Dobu. A odločitev o tem še ni sprejeta. Prav tako tudi vrhovno sodišče še ni odločalo o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, v kateri njegov odvetnik zahteva razveljavitev sodbe in vnovično odločanje na prvi stopnji ali pa oprostitev svoje stranke, še navaja časnik.

Prenova dvorca se je začela leta 2008, ko je nadškofija stavbno pravico predala podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili več kot dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki.

S tem denarjem so nato zaprosili za evropska sredstva in dobili 1,7 milijona evrov kohezijskega denarja. Nato se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija pozneje ta denar vrnila.

Zaradi zadeve Betnava je v zaporu pristala tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Ta je je krivdo poleti 2013 priznala, s tožilstvom pa se je pogodila za petletno zaporno kazen.