V drugem valu epidemije covid-19 je vlada zaprla osnovne in srednje šole 19. oktobra, en teden je še potekal pouk v šolah za učence do 6. razreda, nato je bil tudi za njih organiziran pouk na daljavo.
Šole so začeli odpirati šele po novem letu, najprej za učence s posebnimi potrebami (5. januarja), nato pa 26. januarja za prvo triado v devetih »rdečih regijah«, teden za tem so v dveh izmed njih spet zaprli, nato pa za vso triado po državi odprli 9. februarja.
Ker so se medtem vse regije obarvale v oranžno, so 15. februarja v šolo vrnili tudi preostale učence osnovne šole, medtem ko so se dijaki v srednje šole vrnili 8. marca. Če seštejemo, so bile osnovne šole za večino učencev zaprte štiri mesece, za dijake pa skoraj pet mesecev.
Ker politiki, tudi premier Janez Janša, večkrat manipulirajo s podatki za Italijo, ponavljamo, da so bile tam osnovne šole vseskozi odprte, zaprli so le srednje šole in organizirali pouk na daljavo, dijaki pa so se vrnili v šolske klopi do konca januarja.
V prvem valu so bile v Italiji šole zaprte tri mesece in pol, v Sloveniji pa dobra dva meseca (in pol), ker so se učenci postopoma vračali. Skupno so torej bile pri nas šole zaprte več kot pol leta.
So bile šole v sosednji Italiji odprte ali zaprte? Tukaj je odgovor!
Toda če bi vlada poslušala mnenje epidemiologov, bi lahko osnovne šole postopno odpirali že novembra, takoj po »krompirjevih počitnicah«, vendar s strogim upoštevanjem in nadgradnjo higienskih ukrepov, torej z oblikovanjem in ločevanjem posameznih mehurčkov.
Predstojnik Centra za nalezljive bolezni na NIJZ dr. Mario Fafangel je takšno mnenje epidemiologov predstavil na seji Strokovnega sveta 15. februarja, ko so razpravljali tudi o omejitvi na občine in regije ter predlagali ukinitev policijske ure.
Najprej bi odprli šole za učence do vključno 5. razreda, pri čemer so predlagali, da se učencem, katerim obiskovanje pouka predstavlja preveliko tveganje, omogoči, da se šolajo na daljavo. Ugotovili so, da se širjenje okužb med starejšimi otroki in mladostniki kljub zaprtim šolam zaradi druženja v prostem času in prenosa okužb znotraj gospodinjstva ni popolnoma ustavilo.
Osnovne šole bi bile lahko za najmlajše otroke vseskozi odprte, učence višjih razredov pa bi morali vračati postopoma. Široko odpiranje šol na vseh področjih, torej vsi razredi devetletke in polni razredi, predstavlja tveganje. Stopenjsko odpiranje šol so predlagali, da bi lahko merili učinek.
Epidemiologi so predlagali hibriden način šolanja, sledenje stikov, prezračevanje in uporabo mask tudi v razredih, kar je vlada zapovedala še potem, ko so tudi dijaki vrnili v srednje šole.
Razkrivamo: kako vlada ignorira strokovnjake - šole bi lahko odpirali že novembra
Podobno je tudi svetovalna strokovna skupina predlagala, naj izobraževanje poteka na hibriden način (pol v šoli, pol doma), vendar pa tega vlada ni upoštevala, zato zdaj obstaja velika nevarnost vnovičnega zaprtja šol.
