Ministrica je v pismu najprej na kratko povzela delo ministrstva in med drugim navedla, da so si ob nastopu funkcije z ekipo zastavili cilj ponovne vzpostavitve strokovnosti in neodvisnosti ter zaupanja v policijo.
"V veliki meri nam je to tudi uspelo," je ocenila. Med drugim je naštela, da so izvedli tudi nadzore nad delom policije v času protestov prejšnje vlade, "v skladu z zakonodajo izpeljali upravičene kadrovske menjave v policiji in MNZ, izvedli več revizij spornih projektov".
"Izpolnili smo torej vse, kar smo obljubili javnosti in smo lahko sami storili na ministrstvu," je navedla.
Za uspešno nadaljevanje dela pa je nujno zagotoviti kontinuirano, strokovno in visoko profesionalno vodstvo policije, je dodala. Ocenjuje namreč, da je odločitev, da policija daljši čas nima stabilnega vodstva, pravzaprav poskus njene destabilizacije.
"Tvoja odločitev, da mojemu predlogu za imenovanje Boštjana Lindava za poln mandat na mesto generalnega direktorja policije ne slediš, je brez primere v zgodovini policije in po mojem mnenju predstavlja oviro za učinkovit razvoj sistema," je navedla in dodala, da enako velja za zadrževanje imenovanja Slavka Koroša na mesto direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge.
Zapisala je, da kot ministrica želi delovati z ekipo, ki jo izbere sama, odrekanje te možnosti pa ocenjuje za obliko političnega pritiska. Med konkretnimi primeri, ki jih razume kot politični pritisk, je navedla še stališče Goloba, da je do neimenovanja Lindava prišlo, ker z Bobnarjevo nista uresničila pričakovanj o čiščenju policije.
A nova vlada se mora po njenih besedah zavedati, da "depolitizacije policije ne bo mogoče vzpostaviti zgolj z rušenjem tega, kar je policija postala pod prejšnjo vlado". "Gre za postopen, počasen, zlasti pa strokoven proces, ki ga mora izpeljati policija sama. Depolitizacije policije se ni mogoče lotiti s pristopi, ki so sprva pripeljali do politizacije," meni Bobnarjeva, sicer tudi nekdanja generalna direktorica policije in dodaja, da je to srž nesoglasja med njo in Golobom: "Drži, da se precej razhajava v pogledih na politične pritiske kot tudi na postopek depolitizacije policije."
Odstopno izjavo bo pisno podala po vrnitvi z zasedanja notranjih ministrov v Bruslju. Glede na program zasedanja naj bi se v domovino vrnila v petek.
Premier Robert Golob pa je že sporočil, da bo njen odstop sprejel. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, pojasnila v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, ki jih je Golob prejel danes, ne potrjujejo izjav Bobnarjeve glede politizacije policije.
Iz poročila Lindava "ne izhaja, da bi v mandatu te vlade kdorkoli od političnih funkcionarjev izvajal politični pritisk na policijo, želel pridobiti informacije o delu policije ali vplivati na konkretne postopke", so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da bo zaradi izgube zaupanja sprejel napovedani odstop ministrice.
Prav tako so navedli, da "v interesu celovite obveščenosti" pričakujejo, da bo policija omogočila, da bo poročilo čim prej dostopno javnosti.
Poročilo Lindava, ki je označeno s stopnjo tajnosti, naj bi bilo zelo podrobno, vsebovalo pa naj bi tudi konkretna imena, kdo je v času mandata sedanje vlade izvajal pritiske na delo policije. Poročilo ministrice Bobnar naj bi bilo na drugi strani bolj splošno, je poročal Večer.
Z ministrstva za notranje zadeve so sicer sporočili, da bo policija preučila možnosti, da se javnost seznani z vsebino poročila Lindava, pri čemer bodo tehtali potrebo po varovanju podatkov in interes javnosti, da se seznani z informacijami, ki so v javnem interesu.
Bobnarjeva pa bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu, so napovedali.
Odzivi koalicijskih partneric so skopi. Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je po seji poslanske skupine, na kateri je bil prisoten tudi premier, dejal, da ima Golob pri sporu z Bobnarjevo popolno podporo poslanske skupine in da ohranjajo enotnost. Poročila o vmešavanju politike v policijo, ki ga je od ministrice Bobnar in v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava zahteval Golob, pa sicer še niso videli, je dejal Sajovic.
V SD danes izjav niso dajali, v torek pa so navedli, da se njihovo stališče od interpelacije Bobnarjeve, ko so njeno delo podprli, ni spremenilo.
Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec pa je v današnji izjavi za medije poudaril, da v Levici dosedanje delo ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar ocenjujejo kot pozitivno in strokovno. Zato resno obžalujejo, da se predsednik vlade in ministrica nista uspela dogovoriti in najti skupne rešitve za zagato, ki se je zgodila v zadnjih dneh.
A odnosov znotraj koalicije po njegovi oceni ministričin odstop ne bo spremenil, saj ministrica prihaja iz kvote Gibanja Svoboda.
Stališče Levice je, da politika ne bi smela imeti pristojnosti, da bi usmerjala in se vmešavala v delo policije in na tem bodo vztrajali, je dejal. Upa pa, da ne bodo poročila, ki so bila sedaj pripravljena, pokazala nasprotno.
Bobnarjeva je karierna policistka. V času vlade Marjana Šarca, ko je bila generalna direktorica policije, je ob nenapovedanem obisku pooblaščene skupine komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) februarja 2020 zavrnila vpogled v informacije, ki se niso nanašale na zakonsko pristojnost Knovsa. Dejala je, da jo je poslanec SDS in takratni podpredsednik Knovsa Žan Mahnič ob obisku opozoril na njeno prihodnost. In res je funkcijo morala zapustiti že po ustanovni seji vlade Janeza Janše.
Ravno politični posegi v strokovno delo policije so jo spodbudili, da kandidira za ministrico s ciljem, da vrne policiji strokovnost in zaupanje vanjo.
Odhod Bobnarjeve bo sicer pomenil prvo ministrsko menjavo obstoječe vlade Roberta Goloba, ki je mandat nastopila 1. junija letos. Do več sprememb ekipe oziroma do prihoda novih članov vanjo pa bo prišlo še po uveljavitvi novega zakona o vladi.
