Mini okoljska katastrofa na Vrhniki; pridelek s področja, kjer se je vil dim, lahko zmečejo v smeti

Po besedah Janje Turšič z Arsa so vrednosti PM10 delcev v zraku pod mejnimi, prav tako koncentracija živega srebra. Voda iz vodovoda je varna, uporabo vrtnin na območju, kjer se je vil dim, odsvetujejo. Potok Tojnica je močno onesnažen.

Kot je na novinarski konferenci v Sinji Gorici povedala Turšičeva z urada za stanje okolja na Agenciji RS za okolje (Arso) so meritve delcev PM10, ki nastajajo pri izgorevanju, merili vse od torka. Prvi dan so koncentracije segale do 200 mikrogramov na kubični meter, nato pa so začele padati. Višje so v dnevnem času, nižje v nočnem. V nočnem času so primerljive z drugimi kraji v državi, podnevi pa z ravnijo, ki jo v državi beležijo v zimskem času oziroma v času inverzij.

Meritve živega srebra v zraku so opravljali na območju pogorišča in v okolici. Na samem kraju požara so bile vrednosti precej povišane glede na naravno ozadje, medtem ko so v okolici (med drugim ob bližnjem trgovskem centru ter pri dveh šolah oziroma vrtcih) izmerili koncentracije, tipične za neonesnaženo urbano okolje in daleč pod vrednostmi, ki so priporočljive za delovno okolje.

V torek in sredo so merili tudi vsebnost živega srebra v zemlji in celega nabora kovin, vendar vseh podatkov precej kompleksnih analiz še ni. Prva informacija pa je, da so koncentracije živega srebra nekje okoli mejne vrednosti oziroma malo nižje, je dejala Turšičeva.

Onesnaženje v potoku Tojnica na Arsu ocenjujejo kot katastrofalno, saj so v njem našli presežene vrednosti veliko nevarnih snovi, med drugim niklja, kobalta in formaldehida, zelo povišane so bile vrednosti še nekaterih drugih spojin, tudi mineralnih olj in cianidov. Živo srebro je bilo pod mejnimi vrednostmi. "Onesnaženje ne bo imelo neposrednega vpliva na ljudi, bo pa imelo vpliv na živa bitja v potoku," je dejala Turšičeva.

Za Ljubljanico je analiza, narejena 200 metrov pod izlivom Tojnice, pokazala, da ni bil presežen nobeden od parametrov nevarnih snovi. Po besedah Turšičeve pa stalno spremljajo vremensko napoved, ki kaže na močnejše padavine v soboto, predvsem v luči dejstva, da bi se lahko s povišanjem vodostaja Tojnice nevarne snovi prelile v Ljubljanico. "Narejeni so vsi zaščitni ukrepi, da do tega ne bi prišlo," je dejala.

Vodja Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME) za kemijo Instituta Jožef Stefan Dušan Žigon je sicer za STA ocenil, da bodo napovedane padavine v prihodnjih dneh spirale nečistoče v potoku Tojnica in kasneje v Ljubljanici. "S padavinami se bo očistil tudi zrak trdnih delcev, kjer je njihova koncentracija za ožje območje Kemisa že v mejah normale," je dejal Žigon.

Podobno pričakuje tudi vodja ljubljanskega mestnega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Robert Kus, ki je pozoren na razmere v Ljubljanici. Izcejanje onesnažene vode iz Tojnice namreč na površini Ljubljanice še vedno povzroča tanke sloje nečistoč. Iz terenskih opažanj in rezultatov meritev vzorcev izpustov so sicer strokovnjaki ELME ugotovili onesnaženje Ljubljanice pri zapornici na Ambroževem trgu s penili in organskimi snovmi, ki so nanjo vezane. Koncentracija površinsko aktivnih snovi je nizka, kljub temu se voda v reki peni na mestih, kjer pride do intenzivnega mešanja rečne vode. Penjenje, ki so ga opazili v obliki svežih, lahkih, belih pen, je pokazalo na prisotnost detergentov v vodi.

"Onesnaženje pa ni tako, da bi prišlo do pomora rib, tudi pitna voda ni ogrožena," je ob tem zagotovil Žigon.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) iz preventivnih razlogov, zaradi morebitnega nadaljnjega izlivanja in spiranja onesnažil iz potoka Tojnica na Vrhniki in do popolnega zaključka analiz vode, odsvetujejo potapljaške aktivnosti v Ljubljanici. "V primeru nenamernih padcev v Ljubljanico, na primer pri veslanju, SUPanju in podobno, je treba kožo in lasišče sprati z veliko čiste tekoče vode in umiti z milom, oblačila in brisače pa oprati," so še navedli na spletni strani.

Še vedno odsvetujejo tudi uporabo vrtnin na območjih, kjer se je valil dim. Prav tako odsvetujejo, da bi se na takih območjih pasle živali, saj lahko nevarne snovi nato pridejo tudi v človeka, ki bi meso teh živali užival.

Pri aktivnostih na prostem svetujejo previdnost pri dotikanju predmetov ali zemlje oziroma peska, ki bi lahko bila onesnažena. "Igral z vidnimi nečistočami ne uporabljamo, svetujemo čiščenje z detergentom. Prav tako odsvetujemo igro v peskovniku," so zapisali. Na območjih, kjer ni vidne onesnaženosti, pa po navedbah NIJZ ostalih zunanjih aktivnosti ni treba omejevati, svetujejo pa previdnost.

Novinarske konference so se sicer udeležili tudi nekateri krajani, nezadovoljni s tem, da je Kemis sploh postavljen na Vrhniki. Krivdo za slednje so pripisali vrhniškemu županu Stojanu Jakinu, ki so mu očitali, da občina na račun Kemisa služi. Jakin je odvrnil, da potrebnih dovoljenja podjetju ni izdala občina, pač pa upravna enota.

Številni očitki krajanov so leteli tudi na direktorja Kemisa Emila Nanuta, ki je moral odgovarjati na številna vprašanja. Povedal je, da so v podjetju skladiščili okoli 1500 ton nevarnih odpadkov, koliko jih je zgorelo, pa še ugotavljajo. Pri tem je 90 do 95 odstotkov odpadkov prihajalo iz industrije (kemična, farmacevtska, avtomobilska ...), pet do 10 odstotkov pa iz gospodinjstev.

Požar je izbruhnil v času, ko v podjetju ni bilo delavcev, vzrok pa pristojni še ugotavljajo. "Zavedamo se, da je prišlo do onesnaženja zraka in vod, zato bomo izvajali vse potrebne sanacijske ukrepe, da bodo posledice čim manjše," se je še zavezal.

Peter Otorepec z NIJZ pa je povedal še, da bo strokovnjakinja za medicino dela za gasilce, ki so gasili požar, pripravila poseben program za zdravniški pregled.