Dušan Šešok je vedno znal s politiki, levimi in desnimi, odvisno od osebnih koristi. Maja 1991, ko sta osamosvojitveno vlado nepričakovano zapustila Jože Mencinger in Marko Kranjec, je dotlej javnosti neznani ekonomist prevzel položaj ministra za finance. Ko je Demos razpadel in je na oblast prišel Janez Drnovšek, je Šešok brez težav prevzel resor industrije in gradbeništva. S pomočjo vladajoče LDS je z vrha Iskre nagnal dolgoletnega direktorja Janeza Vipotnika in med procesom lastninskega preoblikovanja obljubil, da bo saniral nekoč uspešno Iskro.

Po več letih mu je z ekipo dejansko uspelo prevzeti Iskro s t. i. menedžerskim kreditom, s katerim so kupili podjetje in ga servisirali iz Iskrinih dividend. V tistem času to ni bilo nezakonito, in rojevali so se prvi tranzicijski tajkuni. Družina Šešok je sčasoma iz lastništva izrinila druge lastnike, zato se je oče Dušan pred približno desetimi leti malce umaknil in vodenje podjetja z več kot tisoč zaposlenimi prepustil sinovoma. Takrat je prišlo tudi do manjših težav, saj sta Klemen in Matija, ki sta se pred tem ukvarjala s kreativnim davčnim svetovanjem (Taxgroup), dosegla najslabše poslovne rezultate skupine dotlej. 

Podobno kot je njun oče nekoč slovel po trdem odnosu do zaposlenih, sta imela tudi brata probleme s sodelavci, kar ju je pripeljalo celo v medije. S primerjavo, da sta kot Messi in Ronaldo, drugi zaposleni pa so druga liga, se nista priljubila sindikalistom in borcem za pravice delavcev. Toda kasneje sta odločno zanikala, da bi izjavila kaj takšnega.

Nekaj arogance očitno vseeno ostane v družini, vendar pa to ni nujno slabo za posel. Po obdobju krize si je Iskra opomogla in leta 2023 je bila družina Šešok z 270 milijoni evri premoženja peta na Managerjevi lestvici slovenskih milijonarjev. Oče Dušan je še vedno glavni v Iskri, ki je v zadnjih letih izvedla nekaj odmevnih prevzemov na Hrvaškem, medtem ko se drugi del holdinga ukvarja z nepremičninami in upravljanjem naložb. Sedež holdinga pod imenom Finadria pa so Šešoki za vsak primer preselili v Nemčijo.

Danes se pater familias družine Šešok angažira samo še ob posebnih priložnostih in obisk tovarne v Republiki Srbski, kjer bo Iskra letos odprla še eno tovarno, je bil zagotovo ena izmed njih. Ko je s svojo »jugoslovenščino« lokalnim medijem razlagal, da »bez poverenja nema ništa«, je v bistvu izrekal komplimente prisotnemu Miloradu Dodiku, predsedniku Republike Srbske in menda najbolj skorumpiranemu politiku na Balkanu, ki so mu Šešokovi slavospevi vidno godili.

Za Dodika so takšne investicije, kakršna je Iskrina, v tem trenutku, ko mu za vrat diha pravosodje iz Sarajeva, seveda več kot dobrodošle. Sploh če prihajajo iz ust poslovneža, kakršen je Šešok, ki je za nameček pohvalil Dodikove institucije, češ da delajo dobro. Res je, »bez poverenja nema ništa«. Brez Dodikove podpore, pravijo, v Republiki Srbski niti malo večje trafike ne morete postaviti.