Milijoni, ki izginjajo v Viba film

Kako je mogoče, da lahko peščica vedno istih producentov le za svoje potrebe izkorišča od države financirano podjetje Viba film? Čeprav država od takega koprodukcijskega sodelovanja nima prav nobene koristi, kvečjemu le izgubo, smo samo za osnovno delovanje studia kljub temu še vedno pripravljeni porabiti kar milijon evrov davkoplačevalskega denarja. Po trditvah Andreja Kregarja iz Video produkcije Kregar, ki velja za največjo neodvisno produkcije hišo v Sloveniji, take prakse, da  so storitve studia dane povsem zastonj, ne poznajo v nobeni evropski državi niti v nekdanjih vzhodnoevropskih državah, kjer so v primerjavi s Slovenijo vsi studii v zasebni lasti in tako tudi tržno usmerjeni.

Viba filmu je že uspelo pridobivati tržne projekte, zlasti iz držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. Med njimi naj bi izstopali producenti iz Srbije, ki so, potem ko so podpisali pogodbo z Viba filmom, lahko uporabljali tonsko postprodukcijo za plačilo, po vključitvi slovenskih producentov pa naj bi projekti istih režiserjev in producentov nenadoma postali koprodukcijski. To pomeni, da so se tuji producenti po slovenskem koproducentu prijavljali na izbrane razpise Slovenskega filmskega centra (SFC) za sofinanciranje manjšinskih koprodukcij. Izbrani so se zaradi dejstva, da jih sofinancira SFC, samodejno uvrstili v nacionalni filmski program. S tem so prejeli subvencijo naše države, z njo pa tudi storitve in usluge Viba filma.

A to še ni vse, saj naj bi poleg brezplačne tonske postprodukcije dobili  celo nekaj denarja, med uslugami pa tudi brezplačno bivanje v stanovanju tega podjetja. Kot naj bi se še govorilo v filmskih krogih na območju nekdanje Jugoslavije, to sta nam v pogovoru potrdila tudi dva neodvisna slovenska producenta, je za tuje producente povsem dovolj, da pokličejo kolege producente v Slovenijo, ti pa nato po SFC in zvezah uredijo vse za »koprodukcijo«.  Z njo, čeprav kot zasebni producenti, ponujajo še usluge in storitve kar dveh javnih zavodov; poleg Viba filma še RTV Slovenija. S tem so ne le povsem uničili tržni potencial Viba filma, temveč povzročili škodo in stroške vzdrževanja tehnike, ki se tudi uniči s koprodukcijami.

Kdo so vsi tisti neodvisni producenti, ki jim je pred očmi javnosti uspelo »olastniniti« Viba film, že zdavnaj ni več nobena skrivnost. Gre za producentske hiše Casablanca, Studio Maj (v lasti Dunje Klemenc), Forum Ljubljana (producentka Eva Rohrman, znana kot nekdanja partnerica režiserja Vinka Möderndorferja), Ars Media, ki je v lasti producenta Francija Zajca, Vertigo oziroma Emotion film, ki deluje v interesu Metoda Pevca, Damjana Kozoleta in Danijela Hočevarja, ter Staragara, ki še posebno izstopa. V njej je bil ob Janezu Burgerju in Janu Cvitkoviču solastnik Joško Rutar, ki se že nekaj let podpisuje kot direktor Slovenskega filmskega centra, kjer je poskrbljeno, da na javnih razpisih uspejo prav projekti vedno enih in istih neodvisnih producentov.