Aleš Musar, nekdaj desna roka pidovskega Barona Darka Horvat in mož razvpite informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, je med tranzicijo postal privatizacijski milijonar. Musar priznava, da je tretjinski lastnik offshore (ločene) družbe S. T. Hammer Ltd., ki ima sedež na britanskih Kanalskih otokih. Ta pa je preko istoimenske firme v Sloveniji v začetku leta postala skoraj stoodstotni lastnik družbe Strenia, ki se je do leta 2006 imenovala SCT Strojegradnja. Musarju je večinski delež Strenie že pred petimi leti prodala Horvatova Aktiva Invest. Ime moža informacijske pooblaščenke danes najdemo še v nekaterih drugih podjetjih, denimo kovinarskem Imko projektu, kjer je direktor, verjetno pa tudi pomemben solastnik.
Za lastniški delež Aktive Invest v SCT Strojegradnji so pred petimi leti plačali le dobra pol milijona evrov, še dober milijon evrov pa so v začetku leta odšteli malim delničarjem, ki so imeli 42,81-odstotni lastniški delež po družbi pooblaščenki. Da je bil nakup podjetja več kot ugoden, priča podatek, da je zemljišče, na katerem stoji tovarna v industrijski coni Moste, po oceni nekaterih nepremičninskih strokovnjakov, če bo spremenjena njegova namembnost in se bodo tam lahko gradila stanovanja, vredno 22 milijonov evrov.Razkriti lastnik podjetja s Kanalskih otokov
Musar se je vendarle razkril kot solastnik offshore družbe s Kanalskih otokov, ki ima po istoimenskem podjetju v Sloveniji v lasti 99 odstotkov podjetja Strenia. Poznavalcem je bilo že prej jasno, da za skrivnostno družbo S. T. Hammer Ltd. ne stojijo Angleži, še posebno ker je na skupščinah delničarjev večinskega lastnika skoraj vedno zastopal Aleš Musar. Ta je bil do leta 2003 zaposlen pri pidovskem tajkunu Darku Horvatu, katerega Aktiva Invest je pred petimi leti prodala svoj lastniški delež v SCT Strojegradnji neznani družbi S. T. Hammer. Ta, ki se je do tedaj imenovala Melada in je imela sedež v Kopru, je tudi dobila novega lastnika – istoimensko družbo S. T. Hammer Lmt., ki je registrirana v davčni oazi na britanskih Kanalskih otokih. Večinski lastniški delež Strenie so si tako preko S. T. Hammerja formalno razdelile tri osebe: poleg Musarja še Rok Habinc (letnik 1971) in Marko Konič (letnik 1973). Na stalnem prebivališču zadnjega, na Zalaznikovi 24 v Ljubljani, ima družba S. T. Hammer še danes svoj sedež. Habinc pa je leta 2003 postal direktor Strenie, njenemu nadzornemu svetu pa predseduje Musar, ki je direktor povezanih podjetij Imko projekt in STH holding. Po mnenju nekaterih pa dejansko tudi edini lastnik S. T. Hammerja Ltd., saj naj bi Habinc in Konič delnice imela v lasti le na papirju. Po Musarjevih navedbah je lastništvo družbe s Kanalskih otokov razdeljeno na tri delnice: ena je v njegovi lasti, glede lastnikov preostalih dveh pa pravi, da nima pooblastil, da bi ju razkril. »Lahko povem le, da nobeden ni z menoj v sorodu.«
Podobno skrivnosten odgovor od Musarja smo dobili tudi na vprašanje, koliko denarja (prihrankov) je osebno vložil, da je postal tretjinski lastnik: »Dogovorjena cena je del pogodbe, ki me glede njenih elementov zavezuje k molčečnosti. Žal vam torej s tem podatkom ne morem ustreči. Višina vložka bo znana davčni upravi, če bom kdaj prijavljal kapitalski dobiček.« Musar priznava, da so podjetje na Kanalskih otokih ustanovili zaradi ugodnega davčnega statusa. »Lokacija je ugodna za mednarodne investicijske korporacije, ker je del EU in ima sklenjene številne bilateralne sporazume o izogibanju dvojnemu označevanju, finančne družbe pa so pod striktnim nadzorom Jersey Financial Services Commission. Lastniki družb so seveda obdavčeni glede na to, kje so davčni rezidenti. Če bom kdaj dal svoje delnice v S. T. Hammer, bom davek od kapitalskega dobička plačal v Sloveniji.«
