51. Miha Kordiš, poslanec
predsednik stranke Mi, socialisti!

Po izključitvi iz Levice je skupaj s svojimi somišljeniki iz Levega krila ustanovil svojo stranko Mi, socialisti!, ki so jo na ustanovnem kongresu podprli tudi pesnica Svetlana Makarovič, nekdanji poslanec in varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber in prvi aktivist organizacije Glas ljudstva Jaša Jenull.

Nova socialistična stranka naj bi nadaljevala pot, s katere naj bi z vstopom v vlado skrenila Levica. Tej bi lahko odvzela dovolj glasov, da bi ostala zunaj parlamenta. Kordiš je tudi edini poslanec, ki je glasoval proti pokojninski reformi, ki jo je pripravljal minister Luka Mesec, z njo pa se je dvignila starostna doba upokojitve ter razširilo odmerno obdobje. Kljub temu sindikatom in nevladnikom, združenim v Delavski koaliciji, ni uspelo zbrati 40 tisoč podpisov volivcev za referendum.

52. Andrej Slapar
predsednik uprave Zavarovalnice Triglav

Primož Lavre

Na vrhu državne Zavarovalnice Triglav je že od sredine leta 2013, ko se je zamenjalo že pet vlad. Po izobrazbi diplomirani pravnik že vso svojo kariero gradi v zavarovalništvu, član uprave Zavarovalnice Triglav pa je postal že konec leta 2009. Andrej Slapar je sin generalmajorja Janeza Slaparja, ki se je v vlogi načelnika Teritorialne obrambe proslavil pri osamosvojitvi Slovenije.

Morda je tudi družinsko poreklo kaj prispevalo k dolžini njegovega vodenja največje slovenske zavarovalnice, ki pa pod Slaparjem posluje zelo uspešno. Skupina Triglav je leto 2024 zaključila z visokim čistim dobičkom v višini 131,4 milijona evrov, prihodkov pa je bilo za 1,72 milijarde evrov. Po napovedih naj bi v letu 2025 še povečali tako prihodke kot dobiček.

53. Matej Tašner Vatovec
odstopljeni vodja poslanske skupine Levice

Jure Klobčar

Velja za zelo umirjenega politika Levice, ki mu je uspelo voditi poslansko skupino. Ko je iz nje izstopil Miha Kordiš, mu je zaželel vse najboljše na njegovi nadaljnji politični in tudi osebni poti. Ta teden je prestopil še sam v poslansko skupino SD.  Poslanska skupina Levice zdaj šteja samo še enega člana ( Milana Jakopoviča) in dve članici (Nataša Sukič in Tatjana Greif), slednji sta včasih tudi zelo radikalni v svojih stališčih.

Zlasti Greifova, ki je v svojem zapisu na Facebooku predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen očitala nacistične prednike, kar se je izkazalo za neresnico. Sam Tašner Vatovec pa je bil zaradi domnevne žaljive obdolžitve poslovnega svetovalca Roka Snežiča, ki se je nanašala na izjavo iz leta 2021, da so ga izgnali iz BIH, na sodišču oproščen.

54. Boštjan Košak
predsednik uprave Telekoma

Sašo Radej

Na mestu predsednika uprave Telekoma Slovenije je od nadzornega sveta, ki ga vodi predsednik uprave SDH Žiga Debeljak, že sredi decembra dobil nov štiriletni mandat, ki pa bo začel teči šele v začetku oktobra letos, ko bo po marčevskih volitvah v državni zbor na oblasti nova vlada.

Podobno kot sebi Žiga Debeljak tudi Boštjanu Košaku s to potezo poskuša zagotoviti »zlato padalo«, če se bo zamenjala oblast in bo v tem primeru, kot že nekajkrat doslej, prišlo do zamenjave najprej nadzornikov, nato pa še Telekomove uprave. Državni telekomunikacijski operater pod Košakovim vodstvom sicer posluje uspešno, leto 2024 so zaključili z rekordnimi prihodki (713 milijonov evrov) in čistim dobičkom (skoraj 111 milijonov evrov) in tudi v prvih devetih mesecih lani povečali tako prihodke kot dobiček.

55. Natalija Gorščak
predsednica uprave RTV Slovenija

Primož Lavre

Od septembra 2024 vodi nacionalno RTV hišo in skrbi za poslovanje, financiranje in programsko strategijo javnega zavoda. V dogovorih z vlado ji je uspelo zagotoviti dodatnih 10 milijonov evrov sofinanciranja iz urada za narodnosti za leto 2025, z novim zakonom o RTV Slovenija pa bodo iz državnega proračuna financirani glasbena produkcija in programi za narodne skupnosti.

Z novim programsko-produkcijskim načrtom so delno spremenili tudi koncept oddaje Tarča, ki je bila pogostokrat preveč populistična oziroma kritična do aktualne oblasti. RTV Slovenija je zaradi sodelovanja Izraela za letošnje leto odpovedala sodelovanje na popevki Evrovizije.

56. Simon Maljevac
minister za solidarno prihodnost

Jure Klobčar

Na novem resorju, ustvarjenem za diplomiranega sociologa, vodi dva projekta, ključna za Levico, ki se bori za obstoj v parlamentu: dolgotrajno oskrbo in izgradnjo neprofitnih stanovanj širom države. Izkušenj ne on (vodil je svetovalno središče Legibitra) in ne njegovi strankarski sodelavci, s katerimi se je obdal, nima veliko.

Glede na zaplete pri uvajanju novega zavarovanja bi bilo bolje, če bi prispevek za dolgotrajno oskrbo uvajali bolj postopno. Zaposleni in delodajalci tako že od julija lani pridno plačujejo obvezni prispevek, sistem pa se sooča z resnimi zapleti, ki so jih reševali z interventno zakonodajo – ob pomoči in razumevanju predsednika vlade.

Pred dnevi je z državnim sekretarjem Klemnom Ploštajnerjem predstavil predlog nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2026–2035. V tem mandatu je vlada večkrat dokapitalizirala republiški stanovanjski sklad za skupno okoli 150 milijonov evrov, državni zbor pa je sprejel zakonsko podlago za zagotovitev 100 milijonov evrov letno do leta 2034, torej milijardo evrov v desetih letih. S tem naj bi po ocenah ministrstva omogočili gradnjo do 2000 stanovanj letno. Njegova vizija je, da stanovanjska politika postane osrednja razvojna politika, a je pozabil na ukrepe za lažji nakup nepremičnin.

57. Marko Lotrič
predsednik državnega sveta in stranke Fokus

Sašo Radej

Vodi drugi dom slovenskega parlamenta, ki lahko začasno ustavi sprejetje zakonov z odložilnim vetom. V tem primeru mora državni zbor o zakonih še enkrat odločati, za sprejem pa potrebuje večino vseh poslancev. Lani je državni svet izglasoval deset odložilnih vetov, vsi zakoni so bili nato vnovič potrjeni.

Zoper pet zakonov pa je sprejel zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti. Na začetku leta je Lotrič ustanovil svojo stranko Fokus, s katero naj bi nagovarjal predvsem podjetnike. Ker pa ima zelo nizko javno podporo, se je povezal z NSI in SLS, s katerima se dogovarja o skupni listi. Pred vstopom v politiko je vodil družinsko podjetje Lotrič Meroslovje.

58. Romana Tomc
evropska poslanka SDS in podpredsednica ELS

Sašo Švigelj

Potem ko je na evropskih volitvah prejela najvišji delež preferenčnih glasov za SDS, so jo v stranki izvolili za podpredsednico. V Evropskem parlamentu vodi slovensko skupino poslancev Evropske ljudske stranke, parlamentarna skupina jo je izvolila tudi na eno od desetih podpredsedniških mest. Njen največji politični dosežek v lanskem letu je sprejetje resolucije o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel na plenarnem zasedanju. Medtem ko jo je podprlo vseh pet evropskih poslancev iz SDS in NSI, so ji nasprotovali vsi slovenski evropski poslanci iz levosredinskega tabora.

59. Marko Jug
generalni direktor UKC Ljubljana

Jure Klobčar

Dobra tri leta specialist travmatologije vodi največjo in vodilno zdravstveno ustanovo v Sloveniji. Novembra je praznovala 50. obletnico osrednje stavbe in 240. obletnico ustanovitve prve Civilne bolnišnice v Ljubljani. Marko Jug, njen 17. generalni direktor v zgodovini, uživa podporo ne le ministrice za zdravje in predsednika strateškega sveta, temveč tudi predsednika vlade.

Še pred nedavnim je bilo v UKC Ljubljana okoli 70 gradbišč; v kampusu kliničnega centra, ki obsega 220 tisoč kvadratnih metrov zdravstvenih površin, je v prenovi in izgradnji 85 tisoč kvadratnih metrov površin.

Kmalu po novem letu se bodo na ministrstvu za zdravje sestali vsi, ki bi lahko ponudili rešitve za razmere na oddelku za maksilofacialno kirurgijo po napovedanem odhodu štirih kirurgov. Jug je kirurge pozval, naj pridobijo naziv svetnik, kar bi omogočilo nove možnosti zaposlovanja.

60. Gregor Macedoni
župan Novega mesta

Robert Balen

Do decembra lani je vodil Skupnost občin Slovenije, ki je skupaj z združenjem mestnih občin in združenjem občin Slovenije v dogovorih z državo dosegla zvišanje povprečnin za občine, s čimer so te dobile dodatna sredstva za izvajanje svojih nalog. Bolj pomembna je njegova vloga pri reševanju romske problematike, saj je bil najbolj izpostavljen med enajstimi župani, ki so na začetku mandata te vlade predlagali paket zakonodaje za ureditev tega področja, a so jih takrat koalicijski poslanci zavrnili.

Šele po tragičnem dogodku v Novem mestu, ko je zaradi nasilništva pripadnika romske skupnosti umrl domačin Aleš Šutar, so v državnem zboru sprejeli tako imenovani Šutarjev zakon, s katerim so določili ostrejše ukrepe za zagotovitev javne varnosti.