Glede prodaje Mercatorja je Šušteršič dejal, da bi razmislil o odškodninski tožbi proti ljudem, ki so preprečili njegovo prodajo v preteklosti, če bi bil delničar NLB. S tem so namreč banko oškodovali.

Cena za delnico Mercatorja je bila dvakrat višja kot danes. Ker banke niso dobile denarja, jih je morala nato dokapitalizirati država. "Noben politik nima pravne ali kakšne druge podlage, da odloča, ali naj se Mercator proda, a politiki to ves čas počnejo, čeprav država ni lastnica te družbe," je poudaril.

Na vprašanje, ali ima tokratna prodaja Mercatorja kaj več možnosti, je odgovoril nikalno. Največji nasprotnik prodaje Mercatorja Dejan Židan je minister sedanje vlade, Igor Lukšič tudi nasprotuje privatizaciji, je dejal in dodal: "To ne bo prva vlada, ki bo razpadla zaradi vprašanja privatizacije."

Pri reševanju prezadolženih podjetij po Šušteršičevem mnenju ni potrebno sodelovanje države. "Pri sedanjem upravljanju državnih podjetij je to, da daš neko podjetje upravljati državi, enako podpisu smrtne obsodbe, ker ga država ne bo znala rešiti," je dejal.

Logika strankarskih kvot je po njegovem mnenju nekaj najhujšega, kar obstaja. Ko je bilo treba zmanjšati njegov vpliv zaradi nasprotovanja vstopu v sedanjo vlado, so mu v DL denimo očitali, da je večina strankarskih kvot šla za imenovanje v podjetjih, za katere je pristojno ministrstvo za finance, in da stranka zato ni dobila vpliva v energetiki in telekomunikacijah, ki so si ga nekateri očitno zelo želeli.

"Očitali so mi celo, da kot minister nisem nič naredil za stranko, kar je najbrž pomenilo, da nikomur nisem priskrbel službe, poceni kredita ali kakšne pogodbe," je dodal.