Usoda nakelskega velikana je z nenadno smrtjo predsednika uprave Bojana Knupleža dobila še bolj tragične razsežnosti. Merkur je pokopalo ponovno revidirano poročilo za lansko leto, ki je pokazalo na astronomsko izgubo v višini 148 milijonov evrov.
Da pa je bilo z menedžerskim prevzemom in Merfinovim večinskim lastništvom nekaj hudo narobe, bi lahko ugotovili že veliko prej: ob prevzemu je Merfin nerazumno preplačal svoj prevzeti delež v Merkurju – po ocenah naj bi šlo za kakih 120 milijonov evrov.Merkur je bil še nedavno zelo obetavno podjetje. Podatki o čistem dobičku so kazali na postopno, a stalno rast vse do leta 2006, ko je družba ustvarila slabih 13 milijonov evrov dobička. Naslednje leto pa je družba naenkrat poskočila in dosegla celih 30 milijonov evrov dobička. Pozitivni tok je nekoliko upadel že v naslednjem letu (2008), ko je bilo dobička za 26 milijonov evrov. Podobno krivuljo lahko odkrijemo tudi pri čistih prihodkih od prodaje, ki jih je registrirala družba. Leta 2006 je ta znesek znašal 798 milijonov evrov, leta 2007 je tudi ta postavka strmo narasla na 913 milijonov evrov in se nato leta 2008 spustila na 851 milijonov. Vprašanje pri tem je, zakaj je na prehodu iz leta 2007 v 2008 dobičkonosnost podjetja upadla.
In morda še pomembnejše vprašanje, ali so kupci, torej podjetje Merfin, sploh predvideli začetek negativnega gibanja? Zgodba, ki vam jo predstavljamo, ne pojasnjuje propada Merkurja (uradne številke in revizorsko poročilo še nista dostopna javnosti), je pa lahko zelo dobro izhodišče pri razumevanju dinamike poslovanja nakelskega velikana.
»Poštena« vrednost Merfinovega deleža
Postavljena vprašanja se bodo izkazala za pomembna v nadaljevanju zgodbe. A vrnimo se k Merfinu, ki je 67,4-odstotni lastnik Merkurja (sklicujoč se na podatke o lastniški sestavi Merkurja 31. julija letos na Merkurjevi spletni strani), njegovi lastniki pa so Merkurjevi menedžerji.
Merfin je imel še marca 2007 zanemarljiv osnovni kapital (7.500 evrov): dokapitaliziran je bil junija istega leta v višini 25 milijonov evrov, le nekaj mesecev pred velikim skokom. Prevzemna namera nad Merkur je bila s strani Merfina in štirih drugih družb (Sava, Banka Koper, Euroveneto in Interfin naložbe) objavljena 3. oktobra 2007. Člani tega konzorcija so posamezno delnico kupili za 405 evrov.
Kaj je to pomenilo za Merfin? Iz konsolidiranega letnega poročila za leto 2008 lahko razberemo, da je večinski lastnik Merkurja za svoj delež plačal slabih 340 milijonov evrov (natančneje 339,17 milijona). Pri tej številki se vsakdo zelo zdrzne: nekateri bi sicer ob racionalnejšem razmisleku lahko začeli razmišljati, ali ni ta vsota primerna za podjetje, ki se je takrat kazalo kot zelo obetavno.
VEČ V TISKANI IZDAJI
