Pa je ona sploh še Slovenka, so bili že lani pomisleki nekaterih. Karkoli si kdo misli o njej ali kakšno ima mnenje o njenem soprogu, predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, Melania ni samo Slovenka po rodu, ima tudi, tako kot njen sin Barron, (dvojno) državljanstvo Republike Slovenije.

Torej slovenski potni list, prav tako volilno pravico. Ali glasuje na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu ali po pošti, ni pomembno. Udeležba na volitvah je pravica, ne dolžnost. To velja tako za Slovenijo kot za ZDA.

Vpliv Melanie Trump je predvsem neformalen in na globalni ravni, saj je položaj prve dame (first lady) bolj protokolarne, večinoma humanitarne narave. Gre za tisti nevidni vpliv, ki ga ima na svojega moža, predsednika še vedno najmočnejše države na svetu. Trump je celo javno priznal, da ji včasih prisluhne, o naraščajočem vplivu Melanie na Donalda pa se je poleti razpisal celo angleški The Guardian.

Da je bila pred meseci prav ona zaslužna za Trumpov preobrat v stališčih glede humanitarne krize v Gazi, ko je ta presenetljivo izjavil, da Palestinci tam stradajo. Ameriški predsednik se je tudi sam javno pohvalil, da je prisluhnil mnenju soproge, da Vladimir Putin zaradi bomb, ki padajo po Ukrajini praktično vsak dan, ni iskren v nameri sklenitve mirovnega sporazuma.

Na vrhu na Aljaski pa je Putinu izročil njeno osebno pismo, v katerem je ruskega samodržca opozorila na stiske otrok med vojno. Melania je nato oktobra sporočila, da imata s Putinom odprt kanal komunikacije glede usode ukrajinskih otrok, ki jih je med vojno ugrabila Rusija, in da se je tedaj v zadnjih 24 urah osem otrok ponovno združilo s svojimi družinami.

 O vlogi prve dame je Melania spregovorila tudi v televizijski oddaji Fox&Friends: »Morda me nekateri vidijo le kot ženo predsednika, ampak jaz stojim na svojih nogah, sem neodvisna. Imam svoje mnenje. Imam svoj 'da' in 'ne'. Ne strinjam se vedno s tem, kaj moj mož govori ali počne. Dajem mu svoj nasvet in včasih posluša, včasih ne, in to je v redu.«

Tudi v anketi februarja lani, ko so odrasle Američane spraševali, kdo ima največji vpliv v Trumpovi administraciji, se je Melania med najvplivnejšimi osebami uvrstila na deseto mesto, takoj za Stephenom Millerjem, namestnikom vodje kabineta Bele hiše.

Vpliv Melanie Trump je predvsem neformalen in na globalni ravni, saj je položaj prve dame (first lady) bolj protokolarne, večinoma humanitarne narave. Gre za tisti nevidni vpliv, ki ga ima na svojega moža, predsednika še vedno najmočnejše države na svetu.

Melania kakega posebnega vpliva v Sloveniji seveda nima, najtesnejše vezi med našimi političnimi voditelji ima s predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki je bila njena odvetnica.

Prav tako tudi odvetnica njenega očeta Viktorja Knavsa, ki je letos tudi na Reporterjevi lestvici 100 vplivnih Slovencev. Knavs naj bi bil zaslužen za to, da je šefa slovenske tajne službe Sove Joška Kadivnika v Beli hiši nedavno sprejel Donald Trump.

Pri Reporterju ocenjujemo, da je neformalni vpliv ameriške prve dame na globalni ravni bistveno večji od formalnega (in neformalnega) vpliva kateregakoli slovenskega politika na najvišjih državnih položajih. Tako premier Robert Golob kot predsednica Nataša Pirc Musar na mednarodnih dogodkih komaj čakata, da se pririneta do Melanie (in Trumpa), in se potem hvalita, da sta z njo govorila v slovenščini.

Seznam vplivnih in obrazložitve s prijavo na Reporterjeve digitalne pakete

Na Reporterjevi lestvici 100 vplivnih Slovencev je podobno kot lani 21 novih oseb, ravno toliko se jih je s seznama poslovilo. Prihodnje leto lahko med najvplivnejšimi pričakujemo še večji pretres, če bo spomladi ponovno prišlo do zamenjave oblasti. Med novinci smo najvišje uvrstili novega predsednika NSI Jerneja Vrtovca (26. mesto). Med vplivnimi Slovenci še vedno prevladujejo politiki, a je na lestvici vsako leto več predstavnikov kapitala.

Niso pa vsi bogati Slovenci tudi med najbolj vplivnimi, saj se jih velik del ukvarja le s svojim poslom, v javnosti pa se držijo bolj v ozadju. Tri četrtine vplivnežev na našem seznamu je moških, predstavnic ženskega spola pa le 24, dve sicer več kot lansko leto, kar tudi veliko pove o neuravnoteženem razmerju med spoloma glede vpliva v slovenski družbi.

Med prvo deseterico vplivnih so iste osebe kot lani, samo vrstni red se je nekoliko spremenil. Predsednik vlade Robert Golob je ohranil drugo pozicijo, nekaj mest nižje pa je letos evropska komisarka Marta Kos. Zelo vplivna v državi sta še vedno ljubljanski župan Zoran Janković in prvi predsednik Milan Kučan, pri čemer je po vplivu »učenec prehitel svojega političnega mentorja«.

Večji vpliv je v zadnjem letu pridobil tudi lider opozicije Janez Janša (z osmega na peto mesto lestvice), saj se njegovi SDS marca na rednih volitvah v državni zbor nasmiha nova zmaga.

Janšev vpliv je po naši oceni danes celo večji od vpliva predsednika Uefe Aleksandra Čeferina (šesto mesto), ki je bil pred leti že na vrhu Reporterjevega seznama vplivnih Slovencev. Prav tako tudi od vpliva predsednice republike Nataše Pirc Musar, čeprav ta zaseda po ustavi najvišjo funkcijo v državi, ki pa dejansko nima posebne teže, saj je bolj protokolarne narave.

Drugi najvplivnejši človek v vladi je po našem mnenju še vedno finančni minister Klemen Boštjančič (deveto mesto), tretji pa predsednik SD in gospodarski minister Matjaž Han (deseto mesto).

1. Melania Trump
prva dama ZDA
Zagotovo ima večji vpliv kot katerikoli njen rojak na kateremkoli položaju v Sloveniji. Njen mož Donald Trump je predsednik ZDA, največje svetovne supersile, ona pa je uradno prva dama ZDA. Njena funkcija je sicer protokolarne narave, a zagotovo tudi kdaj vpliva na odločitve svojega moža.

Pomembno vlogo ima zlasti na humanitarnem področju, predvsem v programih, namenjenih otrokom in mladim. Večkrat je tudi javno poudarila svoje slovensko poreklo, na njenih javnih objavah je slišati tudi slovenščino. Denimo, ko se je na obisku po požaru v Los Angelesu s tam živečo Hrvatico pogovarjala v slovenščini.

Kot Slovenka močno vpliva na prepoznavnost Slovenije v ZDA in svetu, saj mnogi turisti obiskujejo njen rojstni kraj in prvo domovino. Zasluge pa ima tudi za neformalne stike med Slovenijo in Belo hišo. Ob obisku veleposlanika Iztoka Mirošiča v Beli hiši se je predsednik Trump zelo pozitivno izražal o Slovencih in mu dejal, da ima iz prve roke informacije od prve dame. Konkretno je govoril o delavnosti Slovencev. Trump je takrat sprejel tudi direktorja Sove Joška Kadivnika, pri čemer naj bi pomembno vlogo imel Melanijin oče Viktor Knavs, ki naj bi se lani poleti srečal s Kadivnikom v Sloveniji.

Kmalu po ameriških volitvah 2024 sta se Melania in Donald Trump v Parizu ob odprtju prenovljene katedrale Notre Dame srečala s slovenskim premierjem Robertom Golobom in njegovo ženo Tino Gaber, ob lanskem septembrskem zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku pa s slovensko predsednico Natašo Pirc Musar, s katero je Melania spregovorila nekaj besed v slovenščini. Slednja je bila odvetnica Melanie Trump in Viktorja Knavsa, zato ima njeno telefonsko številko.

Pred ameriškimi volitvami je Melania izdala avtobiografijo, v kateri je opisala tudi svoje življenje v Sloveniji. Konec januarja bo v ZDA izšel dokumentarni film z naslovom Melania o njenem življenju in izkušnjah. Film prikazuje 20 dni pred predsedniško inavguracijo 2025 skozi njen pogled. Melania je imela pomembno vlogo tudi med predsedniško kampanjo, saj je pridobivala volivce, ki niso naklonjeni republikancem.

Njen nastop je bil pomemben zaradi tega, ker sta bila takrat Donald Trump in Kamala Harris izenačena. Melania se je kot manekenka v ZDA priselila leta 1996, tam je pozneje spoznala Donalda Trumpa. Njun sin Barron govori slovensko, pozneje sta se v ZDA preselila tudi Melanijina starša, ki sta prav tako dobila ameriško državljanstvo. Ko je predlani umrla njena mama Amalija Knavs, se ji je na volilni konvenciji poklonil tudi njen zet, ameriški predsednik Donald Trump.