Meira Hot nad Čadonič Špeličevo: Vi bi prva skočili in bi danes imeli revolucijo

Kot je na seji DZ izpostavila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, predlagani zakon temelji na načelih pravne varnosti, sorazmernosti in strokovne utemeljenosti.

"Ne gre za revolucionarno prenovo zakona, temveč za nadgradnjo, ki odgovarja na zaznane pomanjkljivosti. S tem zakonom krepimo našo skupno zavezanost etičnemu ravnanju, odgovornemu skrbništvu in varovanju javnega interesa, ki presega zgolj individualne izbire," je poudarila. Zagotovila je, da so bile njegove določbe oblikovane v sodelovanju z več deležniki.

Med glavnimi novostmi je spomnila na uvedbo seznama dovoljenih vrst eksotičnih živali, obvezno označevanje mačk, saj je sledljivost lastništva ključna za preprečevanje njihove zapustitve, spremembe modela financiranja oskrbe zapuščenih živali, izboljšanje dobrobiti živali z uvedbo popolne prepovedi baterijske reje kokoši nesnic, prepoved kirurške kastracije pujskov do sedmega dneva brez uporabe anestezije in analgezije ter okrepljen inšpekcijski nadzor in višje kazni za hujše kršitve.

Meira Hot iz poslanske skupine SD je v razpravi o členih in vloženih dopolnilih pozdravila vse predlagane rešitve novele zakona. "Mislim, da gre za izjemen civilizacijski korak naprej. Dejstvo je, da se s tem zakonom končno prepoveduje izjemno sporne neetične prakse, ki so v resnici sistematično trpljenje živali, tukaj seveda je govora predvsem o prepovedi baterijske reje," je dejala.

Z njo se je strinjala tudi poslanka Levice Tatjana Greif. "Živali so čuteča bitja in na nas je, da jih zaščitimo, to je naša civilizacijska dolžnost. Zelo mi je žal, da opozicija kakor tudi kmečki lobiji in kmetijsko gozdarska zbornica nasprotujejo odpravi teh krutih in bolečih praks," je dejala.

Da je poleg prepovedi baterijske reje pomembno tudi to, da bo ministrstvo zagotovilo finančna sredstva za prestrukturiranje v druge načine reje, prijaznejše do živali, pa je izpostavil poslanec Svobode Tomaž Lah. Po njegovem mnenju novela prinaša tudi bolj urejen sistem financiranja zavetišč, obenem pa zagotavlja tudi sredstva za gradnjo novih v naslednjih treh letih, in sicer pet milijonov evrov za vsako leto. Zavrnil je tudi kritike iz opozicije, da novela škodi kmetijstvu.

Koalicijski poslanci so danes vložili tudi dopolnila, ki dajejo zakonodajno podlago vzpostavitvi zavetišča za kopitarje. "V veljavni zakon smo dodali določbe, ki bodo omogočile vzpostavitev sistema za pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih in upokojenih kopitarjev, kar torej do zdaj v veljavni zakonodaji ni bilo sistemsko urejeno in res pomeni tudi en velik civilizacijski korak naprej. Mislim, da bomo tu ena prvih držav EU, ki bo to na ta način omogočila," je pojasnila Hot.

Glede omenjenega dopolnila je poslanka NSi Vida Čadonič Špelič koaliciji očitala favoriziranje ene skupine živali. "Ne zdi se mi prav, da si kot zakonodajalec iz gole in čiste ljubezni do ene vrste živali ne nalijemo čistega vina in rečemo, da smo ena najbolj razvitih držav v EU, ki da največ na zaščito živali. Dajmo potem možnost, da se upokojijo tudi tiste živali, ki so služile kmetu, ki nas hrani, ter s tem služile tudi vam leta in leta," je dejala. Po njenem mnenju novela zakona prav tako ne omogoča učinkovitega nadzora in izvajanja, glede česar da ji "pritrjujejo tudi pravniki v DZ".

Z očitkom Čadonič Špelič pa se niso strinjali v koalicijskih vrstah. "Raje bi videla, da bi danes izpostavili centralno zavetišče za rejne živali, ampak obe veva, da bi vi prva skočili, ker bi to poslabšalo položaj slovenskega kmeta in bi danes imeli tukaj revolucijo, ki bi jo vi vodila," je bila v odzivu kritična Meira Hot. Oglasila se je tudi ministra Čalušić, ki je poudarila, da "predlagana ureditev predstavlja predvsem višji standard pri oskrbi zapuščenih, najdenih, odvzetih in odsluženih kopitarjev".

O vloženih dopolnilih bodo poslanci odločali danes v okviru glasovanj.