Ministrstvo za naravne vire in prostor je pred dobrim tednom dni izdalo dovoljenje za odstrel 206 medvedov do 31. decembra 2026 na celotnem območju jugovzhodne Slovenije. Na to odločitev ministrstva so se brž odzvali okoljevarstveniki, označili so jo za naravovarstveno sporno in napovedali, da jo bodo poskušali ustaviti s pomočjo sodišč. Minuli torek zjutraj se je med drugim oglasilo tudi Društvo za dobrobit živali AniMa, ki trdi, da je populacija medveda v Sloveniji premajhna za tako obsežen odstrel, in opozarja: »Rjavi medved ni sovražnik. Grožnja zanj prihaja od ljudi.« 

V torek zvečer so okoljevarstvenikom nož v hrbet zarili kar medvedi. Na Gradišču pri Ljubljani je medvedka najprej napadla sprehajalca s psom, a mu je uspelo ubežati, uro kasneje pa se je srečanje z medvedko tragično končalo za žensko, saj je s hudimi poškodbami končala v bolnišnici.

Če bi bili nagnjeni k teorijam zarote, bi medvedje napade označili za lažne novice, za propagando lovskega in kmetijskega lobija. Nekateri ljudje pač niso pripravljeni verjeti v naključja in nepredvidljivost življenj. A srečanji z medvedi v naselju v neposredni bližini Ljubljane še zdaleč nista malo verjetni naključji. Medvedov v Sloveniji je že toliko, da se kar redno sprehajajo po gozdovih v okolici prestolnice in tudi na Barje zaidejo. Če vstopajo že v najbolj poseljeni del države, kako je šele v bolj odročnih krajih na jugu Slovenije. Gozdovi na Kočevskem in Snežniškem so praktično medvedje kraljestvo, ki je že premajhno za naraščajoče število zveri.

Pred leti mi je ljubiteljica živali zaupala, da si ob sprehodu v gozdu srčno želi srečati medveda. Delovala je zelo resno in še danes ne vem, ali se je šalila ali pa na medveda res gleda kot na simpatičnega kosmatinca. A to ni medvedek Pu, to je zver, vrhunski plenilec, se je pred dnevi nad preveč počlovečenim gledanjem na živali usajal prvi lovec v državi Alojz Kovšca. »Mi jemo medvede in medvedi jedo nas,« je bil še dramatičen predsednik Lovske zveze, ki je celo izjavil, da je bilo iskanje medvedke, ki je napadla ljudi pri Ljubljani, za lovce smrtonosna misija.

Kovšca resda krepko pretirava, ko prikazuje medvedjo grožnjo, a ima prav, ko zagovarja odstrel. Kaj se lahko zgodi, kažejo primeri iz držav nekdanje Vzhodne Evrope, kjer so se medvedje populacije marsikje močno povečale in predstavljajo resno grožnjo ljudem. Prednjači Romunija, ki ima že 13.000 medvedov, ti pa so v zadnjih dveh desetletjih ubili več kot 20 ljudi. Demokracija s krepitvijo glasov in moči ljubiteljev živali je bila dobra za medvede, slabša pa za ljudi, ugotavljajo Romuni