Medja: Prezadolženih in slabo upravljanih državnih podjetij NLB ne bo več financirala

Predsednik uprave NLB Janko Medja računa, da bodo v Bruslju prenos terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in dokapitalizacijo NLB potrdili še ta teden. Po podpisu pogodbe o prenosu bo nato NLB v dogovoru z DUTB terjatve prenašala v več paketih.

Izvršni direktor DUTB Torbjorn Mänsson odločitev glede NLB in NKBM prav tako pričakuje v nekaj dneh, na t.i. slabi banki pa so na prenose pripravljeni. Po Medjevih navedbah je pripravljen že tudi seznam terjatev iz NLB za prenos na DUTB.

Na DUTB si želijo biti po Mänssonovih pojasnilih neke vrste varni pristan za to premoženje, dokler se razmere v gospodarstvu ne uredijo in trg spet ne zaživi. Ponovil je, da je pet let za uresničitev tega cilja premalo in da pričakuje potrebne zakonske spremembe za podaljšanje tega obdobja.

Mänsson je optimističen, da bo DUTB kot upravljalec bolje kot banke upravljal s tem premoženjem in zagotavljal ohranjanje ali dvig njegove vrednosti. Na voljo ima namreč prenovljeno insolvenćno zakonodajo, jasen mandat, za razliko od bank pa bo DUTB tudi z zadovoljstvom lastnik.

Verjame tudi, da bo DUTB neodvisna od politike, nobeden od članov upravnega odbora po njegovih besedah nimajo povezav s politiko in interesnimi skupinami.

Podlaga za opredelitev prenosne cene za slabe terjatve so bili pregledi bank. Medja je poudaril, da se je na rezultate čakalo dolgo časa, zato so bili ne glede na številke olajšanje. Glede pomislekov o metodologiji je povedal, da bi tudi sami v banki verjetno prišli do podobnih številk in da morebitne odstopanja v višini 10 do 15 odstotkov ne bi pomenila bistvene razlike.

Prvi mož NLB vztraja, da je treba počistiti s preteklostjo in se osredotočiti na osnovno dejavnost, to je kreditiranje gospodarstva. Na tem področju se je banka kadrovsko okrepila in po Medjevih besedah že dobiva pozitivne odzive s strani podjetij.

Delo s podjetji pri prestrukturiranju bo tako zdaj v ospredju aktivnosti NLB. Medja s tem v zvezi izpostavlja pomen privatizacije podjetij v državni lasti oziroma kapitalske krepitve gospodarskih družb. Nacionalnega interesa ne vidi v lastništvu, ampak v konkurenčnem gospodarstvu in dodani vrednosti, ki jo to ustvarja.

Tudi Mänsson ocenjuje, da je privatizacija prava pot do tega, da se zagotovita dobro upravljanje podjetij in ustvarjanje nove vrednosti.

Veliko prezadolženih slovenskih podjetij je, tako Medja, v državni lasti, so slabo upravljana in ne kažejo zadostne volje po prestrukturiranju. Takšnih podjetij ne financirajo niti najbolj trdne banke, v NLB pa ne želijo ponoviti napak iz preteklosti.

A tudi prenos terjatev v trenutnih gospodarskih razmerah ne bo mogel preprečiti nastajanja novih slabih posojil, zato morajo banke po besedah Nicka Smitha iz KPMG svojo osnovno dejavnost zdaj opravljati resnično dobro. Okrepiti morajo tudi enote za prestrukturiranje posojil. Podjetja pa morajo na drugi strani vložiti veliko napora v poslovno in finančno prestrukturiranje.

Michael Doran iz družbe White & Case je dejal, da si je Slovenija z operacijo za pomoč bankam kupila čas, ki pa ga mora dobro izkoristiti. Ob tem mora spremljati izkušnje drugih držav ter redno pregledovati, kaj deluje in kaj ne.

Doran in Smith sta spregovorila tudi o tem, kako naj se podjetja podajo na kapitalski trg in tako zmanjšajo odvisnost od bančnega financiranja.

Doran je poudaril, da je treba za financiranje na trgu igrati po pravilih vlagateljev, težavo pa predstavljata tudi ugled in prepoznavnost Slovenije, pa čeprav so njene težave manjše od drugih ranljivih držav.

Vlagatelji cenijo preglednost, preprost in predvidljiv davčni sistem ter konsistenten pravni okvir. Vsi v gospodarstvu morajo svoje delo opravljati dobro in pregledno, je dodal.

Smith pa je povedal, da morajo vlagatelji dobiti jasno sliko tveganj, za kar sta potrebna predvidljiv pravni okvir in zaupanje v vodstvo podjetij.