Predsednik vlade Borut Pahor vztraja, da v zameno za sprejem pri ameriškem predsedniku Obami Američanom ni ponujal sprejema zapornikov iz Guantanama v Sloveniji. Medtem predsednik SDS Janez Janša pričakuje, da bo zaradi političnega trgovanja zoper premiera Pahorja vložena obtožnica. "Eklatantna svinjarija", je Zmago Jelinčič ogorčen zaradi razkritij iz ameriških depeš.
Glede vsebine ameriške diplomatske depeše, ki jo je razkrila spletna stran WikiLeaks, Pahor vztraja pri svoji izjavi, ki jo je dal v ponedeljek. "Ocene, ki jih podajajo ameriški diplomati v svoji interni komunikaciji, so stvar ameriške diplomacije," so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade.Premier Borut Pahor je bil tisti, ki je v pogovoru na veleposlaništvu ZDA konec leta 2009 povezal uspeh premestitve ujetnikov iz Guantanama v Slovenijo s srečanjem z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, izhaja iz ene od depeš, ki jih je razkril WikiLeaks. Pahor vztraja pri svoji izjavi glede depeše, medtem pa se kritike na njegov račun vrstijo.
Spletna stran WikiLeaks sicer še ni objavila dokumentov State Departmenta v zvezi s Slovenijo, je pa ameriški časnik New York Times že v nedeljo poročal o depeši, ki naj bi pričala o ameriškem izsiljevanju Slovenije, da za sprejem enega od ujetnikov iz Guantanama "slovenski voditelj" dobi srečanje s predsednikom ZDA.
A glede na depešo vršilca dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ljubljani Bradleyja Fredena, poslano v Washington 5. januarja letos, v ponedeljek pa jo je na svoji spletni strani objavil španski dnevnik El Pais, naj bi bil slovenski premier tisti, ki je v pogovoru na štiri oči s Fredenom "blago, a nedvoumno" povezal uspeh preselitve ujetnikov s srečanjem z Obamo.
Dejal naj bi, da bi mu 20 minut z Obamo omogočilo, da vprašanje ujetnikov predstavi kot dejanje podpore najpomembnejšemu zavezniku Slovenije in dokaz na novo oživljenih bilateralnih odnosov z ZDA.
Premier se po mnenju Fredena takrat naj še ne bi zavedal ovir in zadržkov slovenskega notranjega ministrstva glede sprejemanja zapornikov iz Guantanama. Zato ga je Freden opozoril, da na podlagi pogovorov z notranjim ministrstvom menijo, da bo treba za sprejem ujetnikov sprejeti zakon.
Na sestanku naj bi Pahor poleg tega tudi izrazil pripravljenost, da bi bile ZDA tiste, ki bi nadgradile jedrsko elektrarno v Krškem. Pri tem ima namreč interes ameriško podjetje Westinghouse, obstajala pa naj bi tudi močna konkurenčna ponudba iz Francije.
Fredenu se je Pahorjev drugi obisk veleposlaništva ZDA v Ljubljani, odkar je prevzel vodenje vlade, sicer zdel nenavaden in pokazatelj, da želi premier negovati ameriško-slovenske odnose. Pahor je na njem največ govoril o gospodarstvu.
Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da Pahor vztraja pri svoji izjavi glede depeše, ki jo je dal v ponedeljek. Zatrdili so, da se vprašanje Pahorjevega obiska pri ameriškem predsedniku Obami ni nikoli povezovalo s sprejetjem ujetnikov iz Guantanama, to pa je v pogovoru s Pahorjem znova zatrdil tudi ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli.
Ocene, ki jih podajajo ameriški diplomati v svoji interni komunikaciji, so stvar ameriške diplomacije, vtis, ki ga je po pogovoru podal takratni odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu Bradley Freden, pa je njegova stvar, zato jih Pahor ne more in ne želi komentirati, so dodali v kabinetu predsednika vlade.
Na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani vsebine depeše zaenkrat niso komentirali. Mussomeli je sicer v ponedeljek zvečer na TV Slovenija zanikal, da bi bil Pahorjev obisk pri Obami pogojevan s sprejetjem zapornika iz Guantanama, in zatrdil, da ameriška diplomacija Slovenije ni izsiljevala.
Na nova razkritja se je že odzval prvak SDS Janez Janša in izrazil pričakovanje, da bo "tožilka Branka Zobec Hrastar nemudoma spisala obtožni predlog proti Pahorju". Iz depeše po njegovem mnenju namreč izhaja, da se je Pahor "na znanem kraju, znanega dne, na ugotovljen način dogovarjal o podkupovanju, oziroma je dal obljubo podkupnine konkretni osebi".
Komisija za preprečevanje korupcije je kmalu zatem napovedala, da bo zadevo na lastno pobudo preučila. Do konkretnega primera se komisija v tej fazi še ne more opredeljevati, je pa ocenila, da primer izpostavlja pomembno sistemsko vprašanje dopustnih mej sicer legitimnega političnega dogovarjanja v odnosu do zakonskih predpisov.
Pravnik Rajko Pirnat je sicer menil, da o koruptivnost pri vsem tem niti ni bistvena, pač pa, da Pahor, če drži, kar je zapisano v depeši, ni ravnal v skladu s slovensko zakonodajo in je dajal obljube o zadevah, o katerih bi moral pred tem odločati državni zbor.
Predsednik republike Danilo Türk je glede depeš, ki zadevajo Slovenijo in govorijo o domnevnih dogovorih v zvezi z obiskom slovenskega premiera v ZDA, menil, da je tako dogovarjanje neprimerno. Ocenjuje tudi, da tovrstno dogovarjanje, če je do njega res prišlo, ni v skladu z načeli in interesi slovenske zunanje politike.
Tudi dolgoletni slovenski diplomat, predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose Jožef Kunič je za STA dejal, da je s stališča diplomatskega protokola skrajno nenavadno, da premier obišče veleposlaništvo, še bolj pa, da se sreča z odpravnikom poslov.
Prvak SLS Radovan Žerjav je medtem izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnega barantanja premiera Pahorja z ZDA in tudi zaradi njegove očitne sposobnosti, da potvarja resnico pri taki zadevi, "ne da bi trenil z očmi".
"Ob objavi depeš nas mora zaskrbeti, kako v resnici delujejo mehanizmi diplomacije in tudi, kako lahko takšne depeše pridejo v javnost. Enako pa nas mora zaskrbeti odziv prvaka opozicije, ki se je nemudoma postavil v vlogo generalnega državnega tožilca in kar konkretnemu tožilcu odredil, koga naj obdolži katerega kaznivega dejanja. Očitno stari vzorci razmišljanja in ravnanja ohrabljeni s porastom javnomnenjske podpore pri Janezu Janši že bijejo na plano," pa je zapisala predsednica LDS Katarina Kresal.
ZDA so sicer glede sprejema terorističnih osumljencev iz Guantanama očitno vodile trda pogajanja z vrsto držav in jim celo obljubljale denar v zameno, razkrivajo dokumenti WikiLeaksa, ki še curljajo v javnost. O tem naj bi se predstavniki Washingtona med drugim pogovarjali še s Kuvajtom, Jemnom, Španijo in Belgijo.
V javnost pa od nedelje zvečer, ko je udarilo WikiLeaksovo razkritje ameriških diplomatskih depeš, prihajajo tudi številne druge podrobnosti o lastnostih, pogledih in dejanjih svetovnih politikov.
Javnost je tako med drugim razburila depeša, da je Peking nezadovoljen z ravnanjem severnokorejskih oblasti in je v prihodnosti pripravljen sprejeti združitev Korej pod vodstvom Seula, kot tudi to, da bi bila združena država v "benignem zavezništvu" z ZDA, če ne bi bila sovražna do Kitajske.
Spletna stran WikiLeaks je bila medtem danes znova tarča hekerskega napada, zaradi česar je bila več ur nedostopna za uporabnike iz ZDA in Evrope. Spletna stran je na napad odgovorila tako, da je svoj strežnik prenesla s Švedske v ZDA.