Maver: Vprašanje je, ali ne bodo Golobu zelo hitro začeli izdajati računov (ANALIZA)

Cena za to zmago je potop tako imenovane Koalicije ustavnega loka, ki je skupaj komaj presegla polovico glasov Gibanja. Tako smo pred paradoksom, da imata stranki, ki se razglašata za ustavni lok, v novem parlamentu samo enajst poslancev.

Golobova stranka se pravzaprav ni zažirala v desnosredinsko volilno telo, drugače kot SMC leta 2014 ali LDS leta 2000. Tako SDS kot NSI sta absolutno dobili več glasov kot pred štirimi leti, demokrati recimo vsaj 40.000 glasov več. Desno od sredine ostaja 36 poslancev kot leta 2018 (če seveda SNS štejemo tja).

Zato bo opozicija močnejša, kot je bila leta 2000 ali 2014. To je deloma posledica dejstva, da so levo od sredine v iskanju načina, kako se vrniti na oblast, v zadnjih dveh letih začeli kar precej strankarskih projektov, tako da je odpad glasov rekorden.

Po drugi strani se je za usodno napako izkazala odločitev Naše dežele Aleksandre Pivec, saj bi ob njenem sodelovanju koalicija Povežimo Slovenijo prestopila parlamentarni prag in skupni izid bi bil še tesnejši.

Ne smemo pa misliti, da je Golob rekordni dosežek vknjižil zaradi lastne karizme. Dosegel ga je, ker so ga podobno kot Jankovića leta 2011 voditelji levega bloka »okronali« za izbranca. To so storili pravočasno, da je bilo mogoče na rob potisniti vso konkurenco na levi sredini, o čemer priča tudi volilni izid. Zato je vprašanje, ali ne bodo Golobu zelo hitro začeli izdajati računov.

Odgovor na to vprašanje bo dalo že sestavljanje vlade. Glede na veliko nominalno moč bi lahko Golob suvereno sestavil mešano koalicijo z NSI ali celo veliko koalicijo z SDS, ne da bi se njegova stranka počutila ogroženo. S tem bi naredil tisto, kar je zamudil Miro Cerar. Vendar je zelo vprašljivo, ali bi to lahko dejansko izvedel.