Janša, ki je bil v času enostranske prekinitve pogodbe z Mirageom predsednik vlade, je danes ob robu predstavitve knjige Moja pot ob Pučniku v Ljubljani poudaril, da sodbe višjega sodišča še ni prebral, da pa jo bo. Če je tako, kot pišejo mediji, potem je to "nek vrh ledene gore sodne korupcije v Sloveniji", je menil.
"Vsi se spomnimo tistih nalepk, ki so bile popolnoma nepotrebne. Lepilo se jih je avtomobilske šipe zato, da so prijatelji tedanjega generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja dobro zaslužili," je bil kritičen.
"Ta pogodba je bila potem prekinjena, nalepke so bile ukinjene, ljudem so bili prihranjeni milijoni pri nepotrebnih stroških. Dvomim, da je kdo v Sloveniji, ki pogreša to nalepko, ki je še dodatno kazila vetrobranska stekla in predstavljala velik strošek," je dodal.
Po Janševih besedah so tedaj vpleteni v zadevo zdaj preračunali, da je šla v pozabo in prek svojih zvez zlobirali sodbo, "ki bo tistim, ki so izgubili ta neupravičen posel, dodelila neko visoko, milijonsko odškodnino iz davkoplačevalskega žepa".
"Če bo šla ta sodba mirno mimo, če ljudje ne bodo protestirali, si res zaslužimo, da nas strižejo kot ovce," je sklenil nekdanji premier.
Nekdanji notranji minister Dragutin Mate je medtem na današnji novinarski konferenci v DZ poudaril, da je s prekinitvijo pogodbe s podjetjema Mirage in Cetis leta 2005 ravnal prav.
Pogodba, ki jo je država leta 2001 za avtomobilske nalepke sklenila s podjetjema Mirage in Cetis, je bila po njegovih besedah škodljiva za državo in državljane. Kot je opozoril, pogodba ni bila sklenjena preko javnega razpisa, temveč kot zaupno naročilo.
Državljani smo nalepko za na avtomobil dobili "kar tako, brez prave potrebe", saj je le nadomeščala potrdilo o plačilu cestnine, je zatrdil. Bila je "nek dodaten zaslužek, ki je bil omogočen nekaterim podjetjem v Sloveniji", je dodal.
Po njegovem mnenju je treba ob zahtevani odškodnini po politični odgovornosti zato vprašati tudi ministra in državne sekretarje, ki so leta 2001 vodili notranje ministrstvo in so s sklenitvijo pogodbe "uvedli popolnoma nepotreben dokument za državljane".
Notranji minister je bil sicer tedaj Rado Bohinc, državni sekretar na ministrstvu pa Gregor Virant.
Mate je izpostavil še, da bi se morala z naročilom avtomobilskih nalepk "pozabavati" tudi protikorupcijska komisija in morda preveriti, kako je bil razdeljen posel med podjetjema Cetis in Mirage.
Spomnil je, da je ukinitev nalepke in odločitev za prekinitev pogodbe z omenjenima podjetjema potrdila tudi tedanja vlada. Za to odločitev je po njegovih besedah glasoval tudi tedanji minister za javno upravo in sedanji minister za notranje zadeve Virant, ki o ravnanju države v zadevi Mirage danes govori kot o "šolskem primeru, kako se ne dela z javnim denarjem".
Mate je poudaril, da je ministrstvo Mirageu ob prekinitvi pogodbe ponudilo poravnavo za dobiček (za leto in pol do preteka pogodbe), ki je bil naveden v strukturi cene, s katero so razpolagali, a podjetje ni bilo za to, saj da je bil dogovorjen dobiček veliko višji. V tej luči je ocenil, da je bilo ministrstvo zavedeno o strukturi cene.
"Razmeroma nenavadno pa je, da je sodišče sprejelo tako odločitev kljub vsem papirjem, ki jih je imelo pravobranilstvo," je še dejal in izrazil upanje, da je le to papirje predstavilo sodišču. Slednje po njegovih besedah ali ni imelo teh podatkov, ali pa niso bili pravilno predstavljeni.
Država mora zato po njegovem mnenju uporabiti vsa pravna sredstva, vključno z izrednimi, in izpodbijati odločitev sodišča. Ministrstvo lahko razmisli tudi o tem, da sproži postopke za sklenitev pogodbe v letu 2001. Če je res, da je bilo zavedeno v strukturi cene, pa je treba izpodbijati ves prihodek podjetja s tega naslova v tem času, saj je zavajalo naročnika, je zaključil.