Masleša, Pličanič in Gorenak za sodelovanje med izvršilno in sodno vejo oblasti

Minister Pličanič je izpostavil tudi pomen zaupanja v pravno državo. Sam si, kot je dejal, od začetka svojega mandata vseskozi prizadeva, da bi skupaj z vsemi akterji v pravosodju in še zlasti v sodstvu poiskali nujne rešitve za izboljšanje razmer.

Po njegovih besedah naj bi dosegli samozavestno sodno vejo oblasti in visoko stopnjo zaupanja državljanov in državljank v delovanje pravosodja in še zlasti sodstva. Po njegovih besedah so potrebne spremembe, "za katere se moramo dogovoriti skupaj, tako sodstvo in ostali akterji v pravosodju kot tudi izvršilna veja oblasti".

Kot je dejal, za idejami, o katerih je že govoril v javnosti, stoji en sam cilj: pomagati državi, da postane še bolj učinkovita, ter da vsi, ki delujejo v pravosodju, pridobijo ugled, ki si ga glede na odgovorno delo tudi zaslužijo.

Minister Gorenak je spomnil, da na notranjem ministrstvu deluje direktorat za tožilstvo z zaposlenimi, ki so prišli z ministrstva za pravosodje in področje poznajo. Zagotovil je, da bodo na ministrstvu sodelovali s tožilstvom in si prizadevali za "boljše in bolj kakovostno delo tožilske organizacije".

Po besedah Masleše je normativno okolje komajda še pregledno. "Razlaga strokovno pomanjkljivih in nekonsistentnih norm obremenjuje in izčrpava sodnike, zmanjšuje pravno varnost in predvidljivost sodnih odločitev ter pomembno podaljšuje sojenje," je opozoril.

Ustavno skladno delovanje sodne oblasti je po njegovih besedah odločilnega pomena za uresničevanje pravne države. "Meje med pristojnostmi vej oblasti so normativno jasne, vendar pa obstajajo določene sive cone, ki kažejo, da te meje niso povsem nepropustne. Zaradi nepopolne organizacijske samostojnosti je sodna veja v tem pogledu ranljiva, saj imata izvršilna in zakonodajna oblast v rokah vsa orodja za zakonodajne in organizacijske posege v sodno oblast," je poudaril.

V sodstvu bodo vsa vprašanja, ki so pomembna za samostojnost in neodvisnost sodstva, reševali v argumentiranem in strpnem dialogu z izvršilno in zakonodajno vejo oblasti, je zagotovil. Vendar po njegovih besedah pričakujejo, da se bosta vzdržali naglih in poenostavljenih sistemskih posegov v sodstvo, ki ne bi bili usklajeni s sodno vejo oblasti.

"Na vprašanje, ali sodstvo deluje, je treba odgovoriti pritrdilno in zavrniti stereotipno gledanje o njegovi počasnosti in neučinkovitosti," meni Masleša. Spremljanje po mednarodno uveljavljenih kazalnikih po njegovih besedah dokazuje, da se pričakovani čas reševanja zadev skrajšuje, da se znižuje povprečna starost nerešenih zadev, sodstvo pa rešuje več zadev, kot jih prejme.

Na slovesnosti so včeraj podelili tudi najpomembnejša priznanja funkcionarjem in javnim uslužbencem v pravosodju.

Dan pravosodja, 4. november, je spomin na 4. november 1918, ko je začela veljati uredba o ureditvi in delovanju pravosodja takratnega ministra za pravosodje Vladimirja Ravniharja, ki je slovenščino določila kot uradni jezik sodišč.