Marko Voljč, izbranec tranzicijske levice, ki ga je odnesla prva velika afera NLB

Potem ko je bil leta 1992 s strani LDS in takratne Združene liste (naslednice komunistične partije in predhodnice SD) predlagan kot zamenjava za Lojzeta Peterleta, po petdesetih letih komunističnega nasilja prvega demokratičnega predsednika vlade, kar mu ni uspelo, je prišel na čelo NLB in se tam obdržal do leta 2004. Nato ga je KBC, takrat tretjinska lastnica NLB, vzela za svojega.

Neuradno je to zaradi njegovih dobri političnih zvez predlagala skrivnostna skupina Bilderberg (v njej so pripadniki svetovne elite, od finančnikov, bankirjev in industrialcev do politikov), po devetih letih pa je sedaj v upravi belgijske banke pristojen za Srednjo in Vzhodno Evropo in Rusijo. No, vmes, na začetku lanskega leta, se je na predlog kasneje na predsedniških volitvah poraženega Danila Türka pojavil kot kandidat za predsednika vlade, vendar je koalicijo sestavil Janez Janša. O njem se je šušljalo tudi letos, pa ponovno ni bilo nič, saj so v Murglah presodili, da je primernejša Alenka Bratušek, Voljč pa bi utegnil spet zbuditi slabe spomine na afero Sigma.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja sta Voljču v upravi delala družbo tudi Alojz Jamnik in Boris Zakrajšek (s slednjim in certifikatskim tajkunom Darkom Horvatom iz Aktive naj bi kasneje želel prevzeti delež NLB v frankfurtski udbovski banki LHB). Poleg kreditov za manjše menedžerske prevzeme je NLB razmišljala o prenovi informacijskega sistema. Bančniki so vzeli pot pod noge, izbirali programe in potovali po svetu. Vsega so prekrižarili, dokler se niso ustavili v Avstraliji (kjer se že nekaj mesecev levici kot devica Marija prikazuje domnevna Janševa klinika) in se odločili za nakup, čeprav je marsikdo že takrat imel več pripomb.

VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.