Čeravno je bržkone večina bolj ali manj odobravala dogodke v državnem zboru na »črno sredo«, ker so pač pripeljali do konstituiranja parlamenta, zdaj pričakujejo, da bo vlada oblikovana v skladu z volilnim izidom. Zanimivo je, da so nekateri vplivni tuji ambasadorji že pred volitvami opozarjali na (nedemokratično) nevarnost, da morda predsednik republike ne bi podelil mandata relativnemu zmagovalcu (kar bi se lahko zgodilo v primeru Janševe zmage), zategadelj morajo tudi sedaj veljati enaka merila in omogočiti Jankoviću, da oblikuje vlado.
Zato menim, da bi morala Državljanska lista kot deklarirana sredinska, sodelovalna in spravna stranka upoštevati demokratično abecedo in ravnati takole:
A. Nadaljevati moramo že začeta pogajanja z relativnim zmagovalcem na volitvah, gospodom Zoranom Jankovićem oziroma Pozitivno Slovenijo in poskušati uskladiti še nekaj preostalih odprtih programskih zadev, ki jih menda ni več veliko.
B. Če to ne bo mogoče, se moramo začeti pogajati z gospodom Janezom Janšo oziroma SDS kot drugo uvrščenim na volitvah in poskušati najti programski in kadrovski kompromis.
C. Šele v primeru, ko bosta točki A in B izčrpani, lahko poskušamo oblikovati »vlado narodne enotnosti«, ki bi jo vodil široko sprejemljiv vrhunski strokovnjak. Za veliko koalicijo sem se zavzemal že pred leti, vendar je njena realizacija v Dolini Šentflorjanski zaenkrat še precej utopična.
Č. V primeru, da nobena od navedenih možnosti ne bi uspela, je za stranko najbolje, da se umakne v opozicijo.
Svet stranke DLGV se je odločil za Virantovo oziroma Šušteršičevo idejo pod točko C (in šele po njeni uresničitvi ali ugasnitvi za nadaljevanje z drugimi možnostmi), zato sem včeraj ravnal po svoji vesti in edini glasoval proti takšnemu sklepu. Strankarski interesi pač ne bi smeli nikoli prevladati nad ljudstvom, osebno moralo, etiko in temeljnimi demokratičnimi vrednotami.
Povzeto po blogu dr. Marka Pavlihe:
http://markopavliha.blog.drugisvet.com/