Revija Reporter
Slovenija

Marjan Podobnik demantira, da bi nagovarjal Franca Bogoviča, naj odstopi z mesta EU poslanca

Reporter

20. nov. 2014 10:13 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Marjan Podobnik odločno demantira, da bi kadarkoli nagovarjal Franca Bogoviča, naj odstopi z mesta evropskega poslanca, kot je bilo to navedeno v naslovu članka na spletni strani Reporter.si.

Zapis Marjana Podobnika, ki je bil objavljen v tiskani in spletni izdaji Reporterja objavljamo še enkrat:

Prva izvolitev poslanca iz vrst SLS v Evropski parlament ima žal grenak priokus, saj je z njo povezan tudi mnogo pomembnejši prvi odhod  SLS iz slovenskega parlamenta. Dober rezultat na lokalnih volitvah pa bi ob premišljenih korakih pri pripravi kongresa lahko pomembno pripomogel k uspešni prenovi stranke.

Zelo sem si prizadeval za oblikovanje skupne liste NSI in SLS za Evropski parlament. Na prejšnjih evropskih volitvah je NSI le malo zmanjkalo do drugega mandata, SLS pa veliko do prvega mandata. Izgubilo se je veliko glasov, kar skupna lista prepreči. Realno je bilo pričakovati, da bo ob kandidaturi g. Peterleta in drugih prepoznavnih kandidatov NSI tudi na teh volitvah, tudi v primeru skupne liste, prispevek NSI k skupnemu rezultatu neprimerno večji od prispevka SLS. Seštevek preferenčnih glasov, ki so jih zbrali kandidati ene in druge stranke, to potrjuje. Kljub razmerju 4 : 1 v korist NSI pri številu preferenčnih glasov sta bila iz vsake stranke izvoljena po en poslanec, to je pomenilo upravičeno razočaranje v NSI.

Ker sem kot zagovornik krepitve sodelovanja med SLS in NSI predvidel to nevarnost, sem v času dogovarjanja za skupno listo ožjima vodstvoma obeh strank predlagal dogovor, da prva dva pridobljena mandata pripadata NSI. To pomeni, da bi se v primeru, da sta izvoljena le dva poslanca, in to po eden od vsake stranke, kandidat SLS v skladu z zakonsko možnostjo umaknil naslednjemu kandidatu NSI. Moj predlog žal ni dobil podpore. To obžalujem predvsem zaradi ponovne okrnitve zaupanja med strankama, ki se je prav ob dogovoru za skupno evropsko listo, po mojem mnenju, začelo krepiti. Tako tudi ni bilo resnega poskusa za ponovitev sodelovanja na parlamentarnih volitvah.

Na srečanjih vodstev SLS in NSI pred evropskimi volitvami sem se zavzemal za vzdržanje kakršnihkoli očitkov na račun SDS ali njenega vodstva. Verjamem, da morajo programsko sorodne stranke slovenske pomladi čim bolje sodelovati ali se vsaj ne napadati. Treba je vzpostaviti čim bolj korektne, državotvorne odnose tudi s strankami in posamezniki na levosredinskem delu političnega prostora in izločiti le tiste, ki z zlorabami in drugimi udbo-mafijskimi metodami vodijo Slovenijo v prepad.

O razlogih za odhod iz parlamenta in napakah v daljšem obdobju smo poglobljeno razpravljali v skupini za analizo pod vodstvom dr. Umka. Žal nam ni uspelo s predlogom, da bi si za kakovostno pripravo kongresa na vsebinskem, organizacijskem in kadrovskem področju vzeli nekaj mesecev časa. Če bo kongres že 6. decembra, obstaja velika nevarnost, da se pozitivne namere velike večine v SLS ne bodo mogle pokazati v kakovostnih in usklajenih rešitvah. Mimogrede, če bi bil moj vpliv v SLS tako velik, kot mi ga pripisujete, bi ga med drugim gotovo izkoristil za to, da SLS ne bi precej po nepotrebnem morala iz parlamenta. Na primer v zvezi z izpostavljeno zadevo Patria bi se vodilni v SLS pri oblikovanju svojega stališča lahko zgledovali po  g. Matevžu Krivicu.

Za prihodnost SLS je zelo pomembno, da poišče – za to pa potrebuje čas – pomiritev in tvorno sodelovanje med različnimi skupinami znotraj stranke. Le notranje trdna, na trdnih, prenovljenih temeljih, lahko SLS spet pričakuje vzpon in pripomore k preseganju razklanosti znotraj kroga pomladnih strank, predvsem pa k preseganju razklanosti v slovenskem narodu.