15. avgust, praznik Marijinega vnebovzetja, je v Sloveniji po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih, ki je bil sprejet leta 1991, tudi dela prost dan.
Veliki šmaren sodi med najstarejše Marijine praznike, saj njegove prve omembe segajo pred 4. stoletje našega štetja, sicer pa je papež Pij XII. versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil šele leta 1950, so zapisali na Slovenski škofovski konferenci (SŠK).
Kot pojasnjujejo, je Marijino vnebovzetje praznik upanja, saj sporoča, "da je Marija dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti". Praznik pomeni poklon krščanstva ženi, Katoliška cerkev pa s praznovanjem poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.
V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih in zlasti romarskih cerkva ter kapelic, kamor so ljudje na veliki šmaren v preteklosti veliko romali, navajajo na škofovski konferenci. Praznovanje velikega šmarna želi opomniti "tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna plat, tako zemeljsko kot večno".
Slovenski škofje bodo pri mašah na veliki šmaren obnovili posvetitev slovenskega naroda Mariji, kar so prvič storili leta 1992, napovedali pa bodo tudi osrednji pastoralni dogodek Cerkve na Slovenskem v prihodnjem letu, in sicer slovenski evharistični kongres, ki bo 13. junija prihodnje leto v Stični.
Kot je za STA pojasnil predsednik odbora za pripravo kongresa in novomeški škof Andrej Glavan, je kongres najbolj slovesna oblika čaščenja rešnjega telesa, saj katoličani verujejo v realno navzočnost Jezusa pod podobo kruha.
Cilj pa po njegovih besedah "ni samo to čaščenje, ampak je glavni cilj predhodna verska prenova, da bi mašo postavili v središče kršanskega življenja". Evharistični kongres je tako "le krona nekega predhodnega dogajanja". Tako je tudi program pripravljen za župnijsko, dekanijsko, škofijsko in vseslovesnko raven skozi vse pastoralno leto 2009/10, je pojasnil Glavan.
Na kongres so vabljeni vsi slovenski katoličani iz Slovenije in zamejstva, zato bo to, kot je dejal Glavan, "morda nejvečji zbor katoličanov v zadnjih letih, razen velikih množic, ki so se zbrale ob papeževem obisku".
Slovenski škofje so ob zadnjem obisku v Rimu na kongres povabili tudi papeža Benedikta XVI., odgovor glede njegovega obiska pa pričakujejo do konca leta, pojasnjuje novomeški škof. Vendar je, kot pravi Glavan, obisk negovotov, ker ima papež dva dni pred kongresom v Rimu svetovno srečanje duhovnikov.
Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran bo danes ob 19.30 v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kranju na Primskovem vodil slovesno mašo ob 280-letnici cerkve. V soboto bo ob 10. uri maševal v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah, ob 17. uri pa v Lescah.
V župnijski in romarski Marijini cerkvi na Ptujski Gori bo mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger daroval maši danes ob 20. uri in v soboto ob 10. uri. V soboto pa bo Kramberger maševal tudi ob 17. uri v Braslovčah. Mariborski nadškof pomočnik in administrator celjske škofije Anton Stres bo danes ob 19. uri vodil mašo v Novi Štifti pri Gornjem Gradu, v soboto pa ob 10. uri v Petrovčah.
Na Obali je bila v četrtek zvečer peta procesija z barkami s strunjansko Marijo, ki je potekala od Izole do Strunjana. V Strunjanu je po sprejemu mašo vodil koprski škof Metod Pirih. Procesija z barkami od Izole do Strunjana bo potekala tudi danes ob 17. uri, procesijo in mašo ob 19.30 bo vodil koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Pirih bo v soboto ob 10. uri maševal v romarski cerkvi v Logu pri Vipavi. V romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori pri Gorici bo maša, ki jo bo vodil Bizjak, v soboto ob 10. uri, v koprski stolnici pa v soboto ob 19. uri.
Murskosoboški škof Marjan Turnšek bo v soboto ob 10. uri vodil mašo v Turnišču. Novomeški škof Andrej Glavan pa bo prav tako ob 10. uri maševal v podružnični in romarski cerkvi v župniji Čatež-Zaplaz.
Pravoslavni kristjani bodo zaradi uporabe starega pravoslavnega ali julijanskega koledarja, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni, praznik Marijinega vnebovzetja obhajali 28. avgusta. V Evangeličanski cerkvi tega praznika ne obeležujejo, saj, kot je za STA pojasnil evangeličanski škof Geza Erniša, praznujejo samo praznike, povezane z Biblijo in tremi božjimi osebami.