Iskra od občine zaradi neizpolnjevanja podpisane pogodbe za nadgradnjo in avtomatizacijo cestnega prometa v Mariboru zahteva odškodnino v višini 12,8 milijona evrov plus zakonske zamudne obresti, ki letno znašajo približno milijon evrov.
Kot je za STA pojasnil predstavnik podjetja Matija Šešok, vztrajajo pri tem: "Pogodba je bila podpisana, veljavna in Iskra jo je dosledno izvrševala. Na drugi strani jo je občina kršila, v posledici česar smo mi potem zaradi kršitve na strani občine odstopili. V posledici odstopa smo od občine zahtevali povrnitev vložka ter škode, ki nam je nastala."
Šešok je ponovil, da posel z mariborsko občino niso predstavljali samo zloglasni radarji, ampak so imeli s tem projektom tudi številne druge stroške. "V bistvu so bili radarji samo manj pomemben manjši del. Večino investicije predstavlja nadgradnja in sistemizacija cestnega prometa, ki se je vodila vzporedno s postavitvijo radarjev," je pojasnil. "Mariborčani se danes vozijo tudi mimo semaforskih sistemov, ki smo jih mi postavili, pa jih nismo dobili nikoli plačane. Morate razumeti, da je Iskra angažirala ogromno resursov v projekt, ki se je zaključil po krivdi občine," je dodal.
Občina se pred visoko odškodnino brani s prizadevanji, da se pogodbo, ki je bila z Iskro podpisana še v času prejšnjega župana Franca Kanglerja, razglasi za nično. Na Okrožnem sodišču v Mariboru so to občinsko zahtevo konec februarja zavrgli, a se je občina na sklep pritožila, zato je zadeva zdaj v reševanju na višjem sodišču.
Na okrožnem sodišču so zahtevo mariborske občine za razglasitev ničnosti omenjene pogodbe po pojasnilih predsednice sodišča Alenke Zadravec zavrgli, "ker teče tudi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pravdni postopek z enakim tožbenim zahtevkom (ugotovitev ničnosti navedene pogodbe ter aneksov k pogodbi)". A na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer je zahtevo za ničnost pogodbe med Iskro in mariborsko občino vložilo državno pravobranilstvo, pravijo, da je pri njih zadeva že končana, saj naj država ne bi imela aktivne legitimacije za vložitev tožbe.
Na občini se z odločitvijo mariborskega okrožnega sodišča ne strinjajo. "Menimo, da je bila zadeva neupravičeno zavržena, saj je bil postopek s strani mariborske občine vložen prej kot v Ljubljani," je pred dnevi ob predstavitvi predloga letošnjega proračuna občine povedal direktor mestne uprave Darko Fras. "Na vsak način bomo poskušali narediti vse, da zaščitimo interes Mestne občine Maribor, seveda kolikor se bo dalo," je dodal. Že tako ali tako so imeli v mestu velike težave pri uravnoteževanju nujnih odhodkov z razpoložljivimi prihodki v proračun, v primeru dosojene odškodnine za Iskro pa bi bilo to še težje.
Poleg morebitne odškodnine zaradi radarjev bodo občino v prihodnjih letih najverjetneje močno finančno bremenile tudi posledice stečaja Športnega centra Pohorje. Trenutno namreč še vedno potekajo pogajanja s stečajnim upraviteljem Dragom Dubrovskim, ki od mariborske občine zahteva 17 milijonov evrov za odkup prevzetih žičniških naprav na Mariborskem Pohorju.
Za radarje, katerih postavitev konec leta 2012 je sprožila množične ulične proteste in posledično privedla do menjave oblasti v mestu, je na sodišču tekel tudi kazenski postopek. Na Okrajnem sodišču v Mariboru se je moral zagovarjati Kangler skupaj s še tremi soobtoženimi zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri sklepanju tega posla z Iskro, a je tožilstvo ob zaključku glavne obravnave umaknilo obtožnico.