Napise na stavbi na Židovskem trgu, ki izražajo sovraštvo do Judov, so po besedah direktorja Sinagoge Maribor Borisa Hajdinjaka opazili v nedeljo in o tem takoj obvestili vse pristojne službe. "Gre za poškodovanje kulturnega spomenika, v tem primeru spomenika državnega pomena, kot tudi pozivanje k nestrpnosti in sovraštvu," je danes povedal za STA.
Po navedbah Mestne občine Maribor "takšna dejanja nimajo prostora v naši skupnosti". "Zgodovina je učiteljica življenja in jo moramo spoštovati ter se iz nje nenehno učiti. V sodobni družbi, ki temelji na spoštovanju vseh, ne sme biti prostora za sovražne slogane in ideje preteklosti, ki v preteklosti niso prizanesli niti Mariboru in Mariborčanom. Skupaj sooblikujmo družbo, kjer se bomo vsi počutili varne, sprejete in dobrodošle. Ustvarjajmo okolje, kjer prevladujeta spoštovanje in strpnost, in se zoperstavimo vsakršnim oblikam sovraštva," so zapisali na družbenem omrežju Facebook.
Občina se pridružuje mnenju Hajdinjaka, da so resnično močne države tiste, ki vključujejo vse svoje prebivalce, torej tudi najmanjšo manjšino. "Maribor je ponosno mesto, ki se je v preteklosti večkrat zoperstavilo sovraštvu. Ponosni smo na svojo zgodovino in kulturno dediščino in ponosni smo, da smo eno redkih evropskih mest, ki še ima srednjeveško sinagogo," so še zapisali.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko poudarja, da sovraštvo v naši družbi nima prostora. Omenjeni napisi so po njenih navedbah nizkoten izraz nestrpnosti, poniževanja in zaskrbljujoč odraz naraščajoče netolerantnosti v družbi. "Takšna dejanja sovraštva so nesprejemljiva in jih najostreje obsojam," je sporočila.
Odgovornost za strpen in spoštljiv javni diskurz po njenem prepričanju leži tudi na politikih in tistih, ki imajo močnejši glas v družbi. "Mariborska sinagoga je javni zavod v kulturi, spomenik državnega pomena in ena najstarejših ohranjenih sinagog v srednji Evropi. Varovanje njenega dostojanstva je odraz naše zavezanosti k spoštovanju zgodovine, kulture in sobivanja," je navedla ministrica.
Hajdinjak pojasnjuje, da so bili Judje v slovenski zgodovini vedno samo maloštevilna manjšina, zato je izjemno, da se je v Mariboru ohranila srednjeveška sinagoga. "Zelo nas žalosti, da je bila zgradba mariborske sinagoge ponovno tarča vandalizma ter izražanja za Jude žaljivih in grozečih stališč," je izpostavil.
V tej zgradbi danes deluje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, sicer najmanjša javna kulturna ustanova v Sloveniji. "Vsi zaposleni v Sinagogi Maribor smo Slovenci, zato ne moremo grafitov na naši zgradbi ocenjevati kot Judje. Kot Slovenci najostreje zavračamo vsebino grafitov," je Hajdinjak zapisal na Facebooku.
Na mariborski policijski upravi pojasnjujejo, da zbirajo obvestila zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj, in sicer javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednosti. Za prvo dejanje je zagrožena kazen do dveh let zapora, za drugo pa do pet let zapora.
Policisti so opravili ogled kraja. Po nestrokovni oceni je nastala gmotna škoda v višini 1500 evrov.
Mariborska sinagoga je bila popisana s sovražnimi grafiti že leta 2009. "Vmes je 16 let, a se bojim, da so razmere slabše v marsikaterem pogledu, zagotovo glede sovraštva v javnem govoru in pozivanja k nestrpnosti. Upam le, da se bodo stvari vsaj na institucionalni ravni uredile tako hitro kot leta 2009," je za STA danes še povedal Hajdinjak.
